Dr. Danilo Türk – Okolju prijazen razvoj

Moj današnji blog je namenjen vprašanju varstva okolja v okviru akcije Blog Action Day, ki spodbuja vse svetovne blogerje, da na svojem blogu objavijo prispevek o okolju.

V petek sem čestital članici programskega sveta mojega volilnega štaba, sicer klimatologinji in profesorici na Biotehniški fakulteti, dr. Lučki Kajfež Bogataj za Nobelovo nagrado za mir, ki jo je poleg nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gora dobila Mednarodna skupina Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPPC). Lučka Kajfež Bogataj je v tej ustanovi na vplivnem in uglednem položaju članice izvršilnega biroja.

Ali podpiram cilj zmanjševanja emisij CO2 do leta 2050?

Absolutno da, čeprav moramo vedeti, da si je Slovenija zastavila silno ambiciozen cilj. Ta cilj bomo dosegli le z dosledno energetsko učinkovitostjo vseh, ki lahko k njej prispevajo. To je ključno. Odločilna so predvsem prizadevanja na dveh področjih, kako se bomo varčno obnašali v prometu in na drugi strani, kako bomo na splošno energijsko učinkoviti. Silno ambiciozne cilje bomo dosegli, če bomo čim več cestnega tovornega prometa prenesli na železnice in če bomo z boljšim javnim prevozom zmanjšali število osebnih avtomobilov na cestah. Na drugi strani moramo povečati energijsko učinkovitost na vseh področjih, tudi denimo z zamenjavo potratnih žarnic z energijsko varčnimi žarnicami, neučinkovito kuhinjsko opremo z energetsko ekonomično opremo, ipd.

Okoljska varnost in kakovost sta bistveno pomembni merili današnjega razvoja. Ena od prioritet mora biti pozornost za posledice klimatskih sprememb. Nedvomno so tako vzroki kot problemi, ki jih prinašajo klimatske spremembe, v veliki meri odvisni od človekovega vpliva na okolje. Čeprav je to zelo aktualna tema, je videti, kot da ni prave politične volje, da bi stanje spremenili. Ukrepi, ki bi jih morale sprejeti vlade, so nepopularni, saj praviloma zmanjšujejo gospodarsko rast, porabo energije, profite velikih multinacionalk in posegajo z manjšim trošenjem naravnih virov ter potrošniških dobrin tudi v posameznikov življenjski slog. Četudi smo pri odpravljanju vzrokov že nekoliko pozni, saj bi morale pri njih usklajeno sodelovati vse države, pa lahko še veliko naredimo za pravočasno in konkretno ukrepanje za odpravo posledic in za prilagajanje spremembam. Pri tem je pomembno pravočasno oblikovanje strategij za obvladovanje sprememb in za reševanje problemov, ki jih prinašajo klimatske spremembe, zlasti pri zaščiti voda in izboljšanju kakovosti zraka. Zavzemal se bom za takšen dialog v naši družbi, ki bo omogočil, da pravočasno izoblikujemo rešitve za te probleme, skladno z obveznostmi, ki jih že imamo in izhajajo iz mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Slovenijo.

Resnična zagotovitev človeške varnosti v vseh njenih razsežnostih je mogoča samo v razmerah trajnostnega razvoja. Ta se mora izražati v trajni gospodarski rasti, ki nas bo približevala bolj razvitim državam, vendar na način, ki mora vsebovati stalno skrb za naravno okolje. Razumeti moramo, da skrb za okolje ni samo strošek, ampak tudi nujnost in ekonomska priložnost.

Kako bom kot predsednik podprl doseganje teh ekoloških ciljev?

Predvsem z lastnim zgledom. Dosledno bom upošteval načelo »zelenih javnih naročil« in si povsod drugod, kjer bo v moji moči, prizadeval delovati v tej smeri. Naloga predsednika države je predvsem ta, da vseskozi v javnosti odpira vprašanje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanja porabe različnih virov energije ter predvsem iskanje alternativnih načinov pridobivanja energije. Pomembne so tudi akcije osveščanja državljank in državljanov, ki jih lahko sproži predsednik države, na primer osveščanje o tem, kakšne ukrepe lahko vsak posameznik sprejme za izboljšanje kakovosti okolja in zmanjšanje klimatskih sprememb. Pri nas doma varčujemo z elektriko in vodo, vsak dan se v službo odpravim peš. Na daljše razdalje pa se po novem peljem v hibridnem avtomobilu, ki uporablja kombinacijo plinskega in električnega pogona.

Kaj lahko naredi Slovenija v mednarodnih procesih o podnebnih spremembah?

Čeprav Slovenija že zaradi zemljepisnih razsežnosti ne more veliko prispevati k zmanjševanju globalnih emisij, pa lahko po mojem trdnem prepričanju vendarle veliko naredi v tej smeri z dobrimi raziskovalci, razvito ekološko znanostjo in predvsem z dobrimi pogajalci v mednarodnih pogajanjih o zmanjševanju škodljivih emisij. Vsaka država ima namreč v teh pogajanjih v politiki podnebnih sprememb svoj enakopraven glas in je v tem pogledu enakovredna drugim članicam, čeprav so od nje večje in politično močnejše.

Na kakšen način bom v vlogi predsednika podpiral nevladne organizacije na področju okolja in spodbujal civilni dialog glede potrebnih sprememb?

Spodbujanje civilnega dialoga in podpiranje nevladnih organizacij na področju zaščite okolja bo vsekakor ena od mojih poglavitnih nalog na položaju predsednika republike. Gre za eno od človekovih pravic in za bistveno sestavino kakovosti življenja pri nas in za našo odgovornost do bodočih rodov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja