Dnevi so vroči, kmetje zadovoljni s prvo košnjo, trave so res lepo zrasle, v zraku je že prijeten vonj po senu.

Na vrstu raste vse, kar smo posejali in posadili, zraven pa tudi plevel, ki pa ga velja sproti odstranjevati, da rastlinam, ki nas zanimajo, ne bi jemal življenjskega prostora in hrane. Je pač tako, da pleveli rastejo veliko hitreje od nam ljubih zelenjadnic, ki smo jih posejali oziroma posadili. Pleveli iz prsti odžirajo hranila, ki jih potrebujejo nam ljube paprike in paradižniki. Res sem že razmišljala, kako to, da gojimo rastline, ki le težko tekmujejo s pleveli, pa še polži jedo osat le tedaj, ko vsega drugega dobrega zmanjka. 

Plodovke, paradižnik, bučke, kumare, jajčevce v rastni dobi dozalivamo s koprivovo gnojnico. Sama paradižnike dva do tri krat zalijem s koprivovo gnojnico v presledkih deset do štirinajst dni, potem pa več ne. Je pa dobro paradižnikove zalistnike nabrati v vedro, napolnjeno z vodo, in kasneje s to tekočinsko zmesjo zalivati paradižnike h korenini. Letos še nihče ne toži, da bi njegov paradižnik zbolel. Vreme za sedaj pač še dobro služi. A ko se bodo (če se bodo) na listih pojavili prvi znaki bolezni, te velja skrbo odstraniti in jih odvreči v kanto za smeti, ne pa na kompost. Hkrati rastline poškropimo s presličnim čajem. Njivsko preslico damo v hladno vodo, ki jo segrejemo do vretja - vre naj vsaj pol ure. S tem čajem poškropimo rastline paradižnika, in to v poznem popoldnevu, ko so listi suhi in ne prevroči.  

Ste posadili kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt...), a je sedaj na rastlinah polno malih luknjic in te hirajo? Bolhača, ki botruje tej nadlogi, preženemo z lesnim pepelom. To storimo zjutraj, ko so rastline rosne, da se pepel oprime listov. Posip je ob hudem napadu bolhača treba ponavljati. 

Baldrijan gojim v zeliščnem vrtu in prav sedaj lepo cveti ter diši. Raste seveda tudi v naravi, vendar sem praktična in ga imam raje hitreje pri roki in čas cvetenja me opozori, da cvetove tudi naberem. Baldrijanove cvetove zmeljem v multipraktiku, vsebino dam v vsaj dve plasti gaze in potem izstisnem sok, ki ga hranim v temnih steklenicah. Ima dolgo obstojnost, le da ga nekaj dni po polnitvi velja rahlo preliti, da tako odstranimo usedlino, ki bi sok kasneje skvarila. Pravilno pripravljen sok baldrijana mora dišati ne glede na to, kako dolgo je že v steklenici.  

Močno razredčen sok - nekaj kapljic na »kanglo« za zalivanje - uporabljam pri negi kompostnih gred. S tem pripravkom preliti kompost se prej preobrazi v lep humus. Baldrijan namreč privabi deževnike in mikroorganizme, ki delo v kompostnem kupu hitreje opravijo.  

Pa prijetne tople dneve v vašem vrtu vam želim!