Primer permakulture (Foto: homegrown.org)

Sredi 70-tih sta Avstralca dr. Bill Mollison in David Holmgren sprožila zamisel o vzpostavitvi z naravo usklajenih agrikulturnih sistemov. Tako sta se odzvala na nebrzdano rastoče intenzivne, industrijske metode kmetovanja, ki so siromašile in zastrupljale tla ter vodo in povzročala erozijo prsti v nekoč rodovitnih pokrajinah. Tak pristop k kmetovanju, imenovan permakultura, sta prvič predstavila v publikaciji z naslovom Permaculture One leta 1978.

Besedo »permakultura« sta sestavila iz besed permanentna agrikultura, vendar sta izraz kmalu razširila na permanentna kultura, saj je eprmakultura zajela veliko širše, tudi socialne in razvojno perspektivne vidike agrikulture. Tako permakulturo lahko - v najširšem pomen u besede - opišemo kot etični sistem načrtovanja, primeren za pridelavo hrane, izrabo prostora in gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, (po)krajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. Poudarek ni na teh prvinah kot samostojnih dejavnikih, temveč na povezavah med njimi in posledičnimi sinergijskimi učinki. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev ter njihovi koristnosti v vsakdanji praksi. Seveda pri tem ni izvzeta niti duhovna komponenta oziroma dojemanje planeta Zemlja kot naše skupne matere Gaje. 

Po izdaji Permaculture One sta Mollison in Holmgren naprej razvijala in pilila ideje ob načrtovanju stotin permakulturnih območij . Na začetku 80-ih sta sistem začel razvijati naprej od do tedaj pretežno agrikulturnega modela v smeri celovitega sistema načrtovanja trajnostnega človekovega življenjskega prostora. Do sredine osemdesetih je že veliko tečajnikov uspešno uporabljalo načela in izsledke permakulture. V kratkem času je bilo v več kot sto državah ustanovljenih veliko permakulturnih skupin, projektov, združenj in ustanov. Danes je permakultura globalno gibanje, ki daje spodbudne rezultate in ki vse bolj prodira tudi v naše, slovenske loge.