Photos.com

V poročilu Hranjenje v prihodnosti je organizacija Soil Association (gre za britansko skupino, ki zagovarja organsko kmetovanje) navedla, da ekološki in ostali agro-okoljski načini kmetovanja niso le rešitev svetovnega problema lakote, temveč te holistične metode zagotavljajo tudi načine, kako najrevnejše spreviti iz revščine.

Na drugi strani genetsko modificirani načini pridelovanja spodbujajo in celo ustvarjajo revščino, saj lokalne kmetovalce podvržejo neskončnemu krogu odvisnosti od korporacij od obojega: potrebnih semen za prihodnjo sezono kot tudi strupenih kemičnih koktejlov, ki so potrebni za rast semen. Genetsko modificirano kmetijstvo je, z drugimi besedami, strupeno za svetovno gospodarstvo, za zdravje prebivalstva ter za okolje. 

Nedavna študija inštituta Rodale Institute, ki je rezultat več kot 30-letnega raziskovanja, razkriva, da organsko kmetovanje prinaša večje donose kot kmetovanje z gensko spremenjenimi semeni ali kot konvencionalno kmetovanje. Ekološko kmetovanje je prav tako samo-obnovitveno in trajnostno, saj kompostiranje, gnoj in ostala organska gnojila na naraven način bogatijo zemljo in odstranjujejo potrebo po toksičnih pesticidih in herbicidih. 

40 odstotkov vseh žit na svetu namenjenih za krmljenje živali

Poleg vprašanja o gensko spremenjenih semenih, tovarniški sistemi kmetovanja na splošno odpirajo vprašanja o nepotrebi porabi precejšnje količine svetovno pridelanih žit. Po podatkih organizacije Soil Association naj bi bilo kar 40 odstotkov na svetu pridelanih žit namenjenih za krmljenje živali, ob nadaljevanju sedanjih trendov pa obstaja nevarnost, da do leta 2050 odstotek naraste še za dodatnih 10%.  

Prežvekovalci, kot so krave in ovce, naj bi po naravni poti žvečile travo na pašniku in ne gensko spremenjene soje, koruze in mnogih drugih zrn, s katerimi jih redno hranijo v tovarniških farmah. Poleg tega, da zaradi tega množično obolevajo, je potrebnih ogromno sredstev za rast in pridelavi žit.  

Če živali spustimo na prosto in jim dovolimo uživanje naravne trave - ki je ljudje tako ali tako ne jemo -, lahko preostala žita porabimo za prehrano ljudi. Da ne govorimo o tem, da iz živali, ki se hranijo s travo, nastaja bolj zdravo meso, posledično pa to pomeni tudi izboljšanje zdravja svetovnega prebivalstva.

Tretjina svetovne hrane konča kot odpadek v smeteh

Zlasti v razvitem svetu ljudje zavržejo neverjetno veliko količino hrane. Organizacija Soil Association navaja, da približno tretjina vse hrane, ki je namenjena ljudem, konča v smeteh. Če bi si več ljudi zavestno prizadevalo za to, da nabavijo le toliko, kot porabijo, ali pa, da presežke delijo s tistimi, ki so lačni in hrano potrebujejo, bi bila lakota v mnogih predelih občutno zmanjšana.  

Organizacija omenja tudi sistem racionalizacije kot drugo možnost, vendar pa je ta predlog popolnoma nepotreben, če bi se izvedle druge metode in če bi več ljudi pričelo s pridelavo lastne ekološke hrane za domače potrebe. 

Vir: NaturalNews