| OZN: Rešitev planeta je v odpovedi mesu in mlečnim izdelkom |
| Torek, 08. junij 2010 | |||
Glede na to, da naj bi leta 2050 na Zemlji živelo že dobrih 9 milijard ljudi, je zahodnjaški način prehranjevanja, ki sloni na obilici mesnih in mlečnih proizvodov, netrajnosten in brezperspektiven, je nadalje rečeno v tistem delu poročila, ki govori o mednarodnih vidkih upravljanja s trajnostnimi viri. V njem je tudi rečeno: »Pričakuje se, da naj bi kmetijski donosi nenehno rasli zahvaljujoč naraščanju porabe živalskih produktov, ki jih terja rast prebivalstva. V nasprotju s fosilnimi gorivi je na prehranskem področju namreč težko najti alternativne rešitve: ljudje kratkomalo morajo jesti. Znatno zmanjšanje kmetijske produkcije oziroma čezmerne izrabe kmetijskih zemljišč ob uporabi sodobne uničujoče agrarne tehnologije bi bilo možno le ob temeljitih spremembah prehranskih navad po vsem svetu, kar pomeni nič drugega kot ukinitev prehranjevanja z živalskimi proizvodi." Profesor Edgar Hertwich, eden od glavnih avtorjev omenjenega poročila, pravi: »Živalski produkti povzročajo več okoljske škode kot proizvodnja izdelkov, kakršni so denimo cement, plastika ali kovine. Biomasa in krmila, nemenjena živinoreji, povzročajo vsaj toliko škode kot fosilna goriva, ki jih človek danes uporablja." Navedbe v poročilu UNEP so v sozvočju z lani izrečenimi nasveti lorda Nicholasa Sterna, svetovalca sedaj že bivše britanske laburistične vlade za vprašanja ukrepanja v zvezi s podnebnimi spremembami, ko je menil, da je eden najboljših tovrstnih ukrepov prav množičen prehod na vegetarijansko prehrano. Dr. Rajendra Pachauri, predsednik Medvladne komisije za podnebne spremembe ZN (IPCC), pa je ljudi širom sveta pozval, naj se vsaj enkrat v tednu odpovejo mesni hrani in tako pomagajo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Omenjena strokovna komisija razvršča proizvode, vire, gospodarske aktivnosti in transport glede na njihove okoljske vplive. Ob tem poudarjajo, da je kmetijstvo, kakršno prevladuje danes, posebej še v razvitem delu sveta, po škodljivosti primerljivo z rabo fosilnih goriv, saj njuna raba narašča vzporedno z rastjo gospodarskih aktivnosti. Ernst von Weizsaecker, okoljski znanstvenik in eden od predsedujočih medvladne komisije ZN za podnebne spremembe meni: »Rast blaginje spodbuja naraščanje porabe mesa in mleka oziroma mlečnih izdelkov. To pomeni, da živina že danes pospravi največ pridelka povsod po svetu, za živinorejo pa se tudi porabi največ sveže pitne vode, umetnih gnojil in kemikalij, kakršni so denimo pesticidi.« Tako porabi energije kot tudi kmetijstva, kakršnega poznamo, velja »pristriči krila«, saj računi kažejo, da podvojitev gospodarske rasti poveča uničujoče učinke na okolje za neverjetnih 80 odstotkov, je rečeno v poročilu. Achim Steiner, generalni podsekretar OZN in izvršni direktor UNEP, pa pravi: »Zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje je najpomembnejši izziv, ki čaka vlade spričo naraščanja prebivalstva in spremljajočih trendov gospodarske rasti, porabniških zahtev in potreb po zmanjševanju revščine tam, kjer ta je.« Ne pozabimo, da je delež kmetijstva, posebej še proizvodnje mesa in mlečnih izdelkov, v svetovni porabi sveže vode kar 70-odstoten. Za tak namen pa je tudi »rezerviranih« skoraj 40 odstotkov podeželskih zemljišč. Lani je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo sporočila, da bi se proizvodnja hrane morala do leta 2050 povečati za okrog 70 odstotkov, če naj bi nahranili vseh tedaj živečih 9 milijard ljudi. Že omenjena komisija ZN meni, da kmetijstvo takšno, kot ga poznamo danes, rasti prebivalstva ne bo kos, a tudi okolje tega ne bi preneslo. Zato profesor Hertwich, ki je med drugim direktor industrijskega ekološkega programa na norveški Univerzi za znanost in tehnologijo meni, da države v razvoju, kjer je pričakovati največji porast prebivalstva, ne smejo slediti zahodnjaškim vzorcem povečevanja porabe. Države v razvoju ne smejo posnemati našega modela, naša glavna naloga pa je razviti rabo obnovljivih virov energije in novih načinov namakanja pridelovalne zemlje, ki pa naj služi neposredno človeku namenjene hrane in ne za živino in njene produkte.
Viri: Guardian, tiskovne agencije Komentarji
(3)
Zaraščanje slovenije ni ravno problem, v bistvu je vsaj po mojem mnenju kar vredu da se zarašča. Veliko bolje da se zaraste kot pa da neekonomično vzgajamo živino in uničujemo tla:)
Glasovi: +3
Je pa članek rez zelo enostranski! Naloga novinarjev ni, le da navajajo različne vire, ki jih najdejo ampak da podajo kritično oceno in prikažejo tudi drugačna mnenja. In rešitev planeta ni v prepovni odpovedi mesu ampak je verjetno v bolj skrbni, učinkoviti in varčni uporabi energije! Obnašamo se na način, da več energije kot porabiš, bolj si kul, kar je totalno obratno od logike narave in življenja samega! Rešitev planea pa verjetno leži v novi ekonomiji, ki BDP-ja ne bio postavljala vsredino in center vsega, ampak bo tja postavila človeka in resnično kvaliteto življenja (ki se ne meri s številom jaht in mercedezov) ampak z čisto naravo, ki nam nudi storitve za boljše življenje! prijavi zlorabo
glasuj dol
glasuj gor
OZN pozablja, da se hrana pridela na ŽIVI zemlji, pognojeni s hlevskim gnojem
Glasovi: +6
OZN ni namignila na težavo PREDELOVALNE INDUSTRIJE, KEMIČNE INDUSTRIJE IN TRGOVINE, ki kujejo dobičke! lotila se je pridelave!! ( financiranje OZN verjetno ni od kmeta) Moti jih kmet ( tisti s kravico v hribih in tisti z 200 privezi na ravnini), USTAVITE NAJMOČNEJŠE IN NAJBOGATEJŠE!! =KEMIČNE= LOBIJE!!! KAJ pa zaraščanje Slovenije, boste vegani in vegetarijanci okopavali hribovito deželico z neugodno klimo za žito?? prijavi zlorabo
glasuj dol
glasuj gor
|
|||
Te strupi se skladiščijo v maščobi in tudi v našem telesu ostanejo zelo dolgo. Celo prenesejo se na naš podmladek in začudenje, od kje danes toliko alergij in drugih zdravstvenih težav, je popolnoma odveč.
Seveda je težava, ki smo ji danes priča, dosti bolj kompleksna in bi se dalo na različnih področjih še več narediti za naše lastno zdravje, kot za zdravje planeta. Ampak je pa del rešitve, ki smo ji lahko hvaležni. Poleg tega je treba začeti pri sebi, ker ravno mi potrošniki imamo največjo moč, le zavedeti se jo moramo. Včasih (predvsem ko vidiš, da se za nas posameznike, nihče v resnici ne zmeni in vse kar nam govorijo, je ena sama promocija za njihov zaslužek) je treba stvari vzeti v svoje roke in si privoščiti le najboljše za naš telo - veliko sadja in zelenjave in čim manj kemije. Hvaležno nam bo naše telo in tudi zemlja.
Pozabljamo, da človek ne rabi dosti za preživetje in da vsak od nas lahko preživi v naravi (no, nekaj znanja s tega področja ne bo odveč). In počasi se bo treba vrniti k bolj naravnemu življenju. Ko bomo tako sorodno misleči v večini, bo tudi planet na pravih tirnicah in najmočnejši bodo izgubili vpliv, ker ne bo odjemalcev oz. strank za njihove storitve.
Hočem reči, da ne bo nihče drug ustavil najmočnejših in najbogatejših lobijev, dokler jim mi sami dajemo naše denarce.
Razmišljajte, ko kupujete, kaj kupujete, od kje prihaja, kako vam škoduje ali koristi!