(Foto: Photos.com)

Evtrofikacija je največja težava Baltskega morja, ki povzroča tako biološko kot ekonomsko škodo. Neobičajno dolgo in razširjeno cvetenje alg, med katerimi je tudi strupena cianobakterija resno ogroža občutljiv morski ekositem, obalnim - še posebej turističnim mestom pa povzroča veliko ekonomsko škodo.

Baltsko morje sprejme letno več kot 350 križark, ki v pristaniščih opravijo več kot 1200 postankov. Ta številka iz leta v leto narašča, njihove odpadne vode, ki so jih dotlej nemoteno izlivale v Baltsko morej, pa poleg stotine ton fosfatov in nitratov vsebujejo tudi številne patogene, bakterije in viruse. 

Pred nekaj dnevi je Mednarodna pomorska organizacija IMO končno podprla prepoved izliva odpadnih voda s potniških ladij in trajektov v Baltsko morje. Takšna odločitev je rezultat triletne kampanje WWF, ki se je vse od leta 2007 trudila prepričati vlade in pomorske prevoznike naj prepovedo izlivanje odpadnih voda v Baltsko morje in tako ohranijo njegov občutljivi ekosistem. Odločitev o prepovedi bo v veljavo stopila z letom 2013 za vse nove ladje, za vse ladje pa od leta 2018, ko bodo v pristaniščih urejene zadostne kapacitete naprav za zbiranje in čiščenje odpadnih voda. 

"To je pomemben mejnik za Baltsko morje," prav Matthias Rust, predstavnik WWF. "Odgovornost je sedaj na baltskih obmorskih državah, ki morajo čim prej poskrbeti za ustrezno opremljena pristanišča."