Kot je povedala koordinatorka projekta Anamarija Slabe, so bili že s prvim odzivom šol in vrtcev zelo zadovoljni. Že sredi januarja se je v Mrežo šolskih ekovrtov vključilo 131 šol, vrtcev in dijaških domov, sedaj pa jih je že 143. Projekt očitno ustreza tudi duhu časa, saj se vse bolj zavedamo, kako pomembno je znanje in osveščenost o pomenu pridelave zdrave hrane na tak način, da skrbimo tudi zdravo naravo in okolje. Zdaj je zadnji čas, da to predamo mladim generacijam in jih opremimo za izzive prihodnosti. Slabetova je poudarila, da se otroci v šolskem ekovrtu lahko spoznavajo tudi pomen sodelovanja, kar je izjemno dragoceno in nujno v času, ko je vse več sebične tekmovalnosti.

Manca Košir, ambasadorka projekta, je opozorila, da otroci na vrtu lahko spoznajo tudi osnovne resnice o življenju in življenjskem krogu, ter se učijo odgovornosti za ohranjanje življenja. 

V aprilu in maju letos so na 15 izbranih šolah, vrtcih in dijaških domovih po vsej Sloveniji izvedli delavnice za načrtovanje šolskih ekovrtov po permakulturnih načelih, pod vodstvom Jožice Fabjan, strokovnjakinje za permakulturo. Skupaj je na vseh delavnicah sodelovalo približno 100 učiteljic in učiteljev oziroma mentorjev in tudi nekaj ravnateljic in ravnateljev. Delavnice so bile dinamične, usmerjene v samostojno razmišljanje, odkrivanje novih idej in izmenjavo izkušenj, čemur je Mreža šolskih ekovrtov tudi namenjena. Udeleženci so v skupinah pripravljali predloge za načrt vrta na izbrani lokaciji. 

V marcu so izvedli uvodni seminar za člane mreže, danes popoldne pa bo na OŠ Miška Kranjca v Ljubljani potekal drugi seminar. V maju so pripravili logotip mreže šolskih ekovrtov oziroma kar celo družino likov, s katerimi bodo predstavljali svoje delo. Zaživel pa je tudi že spletni portal projekta: http://www.solskiekovrt.si/ . Poleg tega redno izdajajo tudi e-bilten Mreže, ki ga lahko prejemajo vključeni člani, pa tudi drugi zainteresirani. 

Več o dejavnostih Mreže šolskih ekovrtov bodo to soboto, 8. septembra, lahko izvedeli tudi obiskovalci letošnjega jubilejnega 10. Ekopraznika na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Tam bo poleg ekološke ponudbe na 75 stojnicah na ogled tudi razstava posterjev, na katerih bodo šole in vrtci predstavili svoje »vrtnarske« dejavnosti. Nekateri vrtovi so še v fazi načrtovanja, spet drugje pa so že letos ozelenele prve gredice.  

Anamarija Slabe je pohvalila vse prizadevne mentorice in mentorje ter ravnateljice in ravnatelje, ki so pokazali veliko navdušenje in prizadevnost.  

Vabijo nove člane

Nove šole in vrtci so vabljeni k vključitvi kadarkoli - bolje prej kot pozneje, da bodo zamudili čim manj. V projekt se lahko vključujejo vse šole, vrtci, dijaški domovi..., ki jih zanima tema in ki vrt morda že imajo, ga želijo vzpostaviti ali pa jim je zamisel všeč, čeprav ta hip še ne vidijo pravih možnosti za uresničitev. 

Mreža za prihodnost

Eden od namenov projekta je tudi, da šolski ekovrtovi postanejo »uradno« zaželena dejavnost šol in vrtcev - torej s podporo ministrstva, odgovornega za šolstvo. Prvi koraki so bili narejeni s sodeloanjem državne sekretarke ge. Kovšca na obeh seminarjih, vendar pa bo šolske ekovrtove nujno postopoma vključevati v učne načrte. Na ITR so prepričani, da je povezovanje izobraževanja in vzgoje s »prizemljenimi« vrtnarskimi dejavnostmi v sodobnem času nujno potrebno in da je poznavanje (ekološke) pridelave hrane in razumevanje njene povezanosti z zdravo naravo in zdravimi tlemi nekaj, brez česar nove generacije ne bodo mogle preživeti.