Enkratni smrtni odmerek za človeka znaša 0,5-10 mg na kilogram telesne teže, eksperimentalni odmerek za razvoj raka pa znaša 1 nanogram.

Z imenom Aflatoksini poimenujemo skupino strupov (mikotoksinov), ki jih tvorijo različne vrste glivic, najpogosteje iz rodu Aspergillus (npr. Aspergillus Flavus). Od tod izhaja tudi zloženka imena tega strupa: Aspergillus Flavus toksin. Vsi sevi glivice Aspergillus Flavus ne proizvajajo toksinov, zato pa ta proizvaja najmočnejši znani aflatoksin (AFB1). Aflatoksini niso samo direktno strupeni, temveč so ene izmed najbolj kancerogenih snovi (povzročajo torej raka), so pa tudi teratogeni (povzročajo razvojne napake zarodkov). Zato se jih še posebej prehrambena industrija otepa in boji kakor hudič križa. 

Photos.com

Kje se gljivice dobro počutijo?

Glivice Aspergillus so v naravi precej razširjen organizem. Živijo v zemlji, na gnijočih rastlinah, propadajočem žitu in pokvarjenem senu pa na splošno na vsej organski tvari. Za svoj razvoj potrebujejo najmanj 7 odst. zračne vlage in povišano temperaturo okolja - pod temi pogoji načeloma uživa precej vrst glivic. Takšni pogoji lahko nastopijo že na prostem, recimo na njivah, in tako lahko žito, npr., postane kontaminirano že pred spravilom ali ob njem.

Med žiti so pogosto napadena koruza, pšenica, proso in riž. Zelo znane so bile nekoč zastrupitve z arašidi, tako pri živalih (množični pogini) kot tudi pri ljudeh. Aflatoksin mnogokrat najdemo tudi na soji, sončničnih semenih in orehih. Še posebej je pogost na raznih eksotičnih plodovih, ki prihajajo iz toplejših ali vlažnejših krajev, kjer je ugodnejša klima za rast glivic, pa tudi skladiščenja so mnogokrat neustrezna. Trgovci se zato znajdejo tako, da eksotične pridelke (pa tudi domače) izdatno škropijo s kemikalijami, ki preprečujejo razvoj škodljivcev. Te kemikalije pa so spet zelo škodljive in na deklaracijah za potrošnika o njih ni ne duha ne sluha. Živali, ki so se hranile s krmo, kontaminirano z aflatoksinom, ga dokazano izločajo z mlekom oz. z jajci. In da ne bo pomote: žival, ki nam prenaša toksine, sama ne rabi umreti ali kazati kakršnegakoli opaznega simptoma zaradi intoksikacije, lahko pa je tudi sama žrtev zastrupitve - odvisno od količine strupa, časa izpostavljenosti, individualne odpornosti itd. 

Kako se zastrupimo?

Predvsem z zaužitjem kontaminirane hrane. Možno pa se je zastrupiti (nekoliko počasneje) tudi preko kože, z neposrednim prenosom iz kontaminiranih površin. Še posebej rizična je daljša izpostavljenost delavcev v skladiščih ali predelovalnih obratih živil in transportu namenjenih halah, med posebej izpostavljene pa seveda sodijo tudi kmetje. 

Približno 65 odst. zaužitega aflatoksina se sicer v roku 90 minut izloči iz krvi s pomočjo čistilne sposobnosti jeter, vendar toksin v tem času že naredi škodo v telesu. Kolikšna je ta, pa je odvisno od količine strupa, časa izpostavljenosti in tudi od naše individualne odpornosti ter od fizioloških lastnosti telesa. Aflatoksini sodijo med tiste vrste zelo strupenih snovi, kjer glede količine zaužitja ni nobene varnostne tolerance. Torej ga v telo ne smemo dobiti čisto nič, varna je samo popolna odsotnost ! Enkratni smrtni odmerek za človeka znaša 0,5-10 mg na kilogram telesne teže, eksperimentalni odmerek za razvoj raka pa znaša 1 nanogram. Pri akutni zastrupitvi najbolj trpijo jetra, v katerih aflatoksin zavira presnovo in sintezo za nas pomembnih snovi. Najprej se pojavi izguba apetita oz. odklanjanje hrane, kasneje pa tudi propadanje funkcionalnega tkiva jeter, kar spoznamo po zlatenici, otekline udov, bruhanju, bolečinah v trebuhu ipd. Laboratorijsko (pri krvnem odvzemu) se lahko dokaže podaljšan koagulacijski čas krvi, pomanjkanje nekaterih serumskih beljakovin in povišana alkalna fosfataza. Pri najhujši obliki zastrupitve pride do odpovedi jeter in smrti. 

Simptomi zastrupitve

Kronično se lahko zastrupimo, kadar smo aflatoksinu izpostavljeni dlje časa, vendar v manjših količinah. Kaže se v povečanem in morebiti bolečem žolčniku, slabi imunski odpornosti in tudi slabši koagulaciji krvi. To na prvi pogled mogoče ni hudo, je pa ob tem potrebno poudariti, da kronična izpostavljenost aflatoksinu vodi do ciroze in raka jeter. Zato se je dobro preventivno izogibati kontaminirani hrani. Vendar ne vemo, ali je takšna hrana kontaminirana, saj ni podatkov, da bi kdo aflatoksin ali glivice Aspergillus lahko okusil ali vonjal. Alternativno bi lahko sadeže presvetlili z majhno UV lučko (za detekcijo avtentičnosti papirnatega denarja, npr.), saj aflatoksini fluorescirajo modro ali zeleno. Vendar na podoben način fluorescirajo tudi nekateri drugi produkti drugih manj nevarnih glivic, tako, da ta metoda ni zanesljiva. Običajna »gospodinjska« visoka temperatura aflatoksinov ne uniči, zato ta metoda ni smiselna, kot je npr. pri prekuhavanju z bakterijami okužene vode ipd. Zdravniki bodo za namene zdravljenja verjetno izbrali enega izmed dveh razširjenih zdravilnih substanc: Amfotericin B ali Itrokonazol, ki pa seveda ne odpravita morebitne že nastale škode v smeri rakotvornosti ali teratogenosti. Prevladuje mnenje, sloneče na izkušnjah, po katerem tovrstno zdravljenje ni zelo učinkovito. 

Nekaj zanimivosti za razmislek:

• Aflatoksin naj bi se kot testno orožje uporabljal v Zalivski vojni leta 1991 (s strani Iračanov?), po kateri so opazili množično obolevnost ameriških vojakov za rakom jeter. Kot takšen je lahko aflatoksin tudi potencialno orožje teroristov, ki bi lahko kronično zastrupljali, npr., vodna zajetja.

• Aflatoskin M, ki se izloča z mlekom živali, je že predelan aflatoksin B (je produkt živalskega organizma), vendar še vedno strupen.

• Učinkovit protistrup za aflatoksin ni znan.

• Z aflatoksinom okuženo hrano bi lahko kemično dekontaminirali z amonijakom, je pa vprašanje, kdo bi potem to hotel jesti?

• V zadnjih dveh mesecih so samo v naši državi odkrili aflatoksin v hrani za živali na Koroškem, Ajdovščini in Mariboru, a tudi v kravjem mleku na Koroškem in Ajdovščini....pa tudi v uvoženih figah, namenjenim prehrani ljudi.

• Ali veste, da je kontaminirana koruza za krmo živali prišla iz lokalne, torej slovenske proizvodnje? In da bi lahko ta koruza bila namenjena tudi predelavi ter prehrani za ljudi?

• Ali ste opazili, da so naši mediji pisali o »preseženi« oz. o »prekoračeni« vsebnosti aflatoksina v živalski krmi in človeški hrani? Ali pa ste ob tem tudi zasledili, kolikšna je »maksimalna« dovoljena količina aflatoksina, ki ne sme biti prekoračena???