(Foto: Photos.com)

Ajda izvira iz Severne Evrope in Azije, drugam se je razširila šele v 14. in 15. stoletju, v ZDA pa je prišla šele z Nizozemci v 17. stoletju.

Morda vas bo presenetilo, da je ajda pravzaprav sadež, ne žito. V sorodu je namreč z rabarbaro. Drugače je ajda izjemno hranilno živilo, saj vsebuje vseh osem esencialnih aminokislin, veliko fosforja, magnezija, železa in cinka ter B-vitaminov. Je tudi bogat vir kisline ALA, ki je ena izmed dveh esencialnih maščobnih kislin, ki jih naše telo potrebuje vsak dan.  

Zdravilni učinki ajde:

• je dober vir vlaknin, saj že skodelica kuhane ajde vsebuje preko štiri grame prehranskih vlaknin.

• vsebuje vseh osem esencialnih aminokislin

• vsebuje mangan, baker in druge minerale

• vsebuje antioksidante, kot je rutin

• niža raven glukoze v krvi in je izvrstna za diabetike

• niža krvni pritisk in holesterol

• je brezglutenska alternativa mnogim žitaricam

Ajda v prehrani

• kot polnovredno »žito«: zrna imajo trikotno obliko in so relativno podobna rži, pšenici ali ovsenim kosmičem. Iz takšne ajde lahko skuhamo kašo ali jo dodamo juham. Iz te polnovredne ajde lahko proizvajalci napravijo ajdovo moko.

• kot moka: z njo lahko spečemo ajdove palačinke ali jo zmešamo z navadno pšenično moko ter izdelamo kruh ali mafine.

• kot testenine: rezanci soba (japonska beseda za ajdo) so tanke testenine, ki jih postrežemo kot hladno predjed z omako ali kot vroč obrok juhe.

Hramba ajde