(Foto: Photos.com)

Fižol so V Evropo iz Južne Amerike prinesli španski kolonizatorji, tamkajšnji Indijanci so ga sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. Niso ga kuhali, marveč so ga uživali zelenega in posušenega. Luščen fižol, ki ga pravzaprav tvorijo velika semena, so namakali, da se je zmehčal. V Evropi se fižol prvič omenja leta 1542. Sprva so ga sprejeli tudi na dvorih in v plemiških ter bogataških hišah, a so ga zaradi njegovih znanih stranskih učinkih (napenjanje, črevesni plini) zavrgli kot manj vredno hrano (mimogrede: če fižol redno uživamo in ga v ustih dobro zgrizemo in prežvečimo, omenjene tegobe odpadejo). Tako je fižol postal „hrana revežev", rekli so mu tudi „meso ubogih". V slovenskih krajih se je fižol udomačil v 17. stoletju. Na vodi ali mleku kuhan in nazebeljen fižol je včasih veljal za postno jed.

Odkar pa se uveljavljajo znanstvena odkritja o vsestranski koristnosti fižola (da o njegovi okusnosti ne govorimo), je ta znova dobil domovinsko pravico tudi v „imenitnejših" družabnih krogih. Fižol je tudi bogat z beljakovinami oziroma esencialnimi aminoklislinami - manjkata mu le dve, ki ju z lahkoto nadomestimo, če fižolov obrok dopolnimo - denimo - z darovi žitaric. 

Priprava fižola 

Kuhanje suhega fižola vsekakor zahteva več časa kot ga porabite pri odpiranju konzerve, vendar se je potrebno zavedati, da boste pri kuhanju nagrajeni z boljšim okusom in izgledom.  

Očistite suhi fižol in ga sperite s hladno, tekočo vodo, nato ga namočite. Namakanje namreč pomaga iz fižola odstraniti nekatere izmed neprebavljivih sladkorjev, ki povzročajo napenjanje. Lotite se ga lahko na dva preprosta načina: 

• Fižol postavite v veliko skledo in hladno, čisto vodo dolijte tako, da bo segala od 2 do 3 cm nad fižolom. Pri sobni temperaturi pustite fižol namočen 8 ur ali preko noči, nato dobro odcedite. Če je v vaši kuhinji res toplo, skledo postavite v hladilnik, saj se boste tako izognili fermentaciji.  

• Nekoliko hitrejša metoda: Fižol postavite v skledo in prelijte z 2 do 3 cm hladne, čiste vode, nato pa vodo zavrijte. Kuhajte še 2 do 3 minute in nato pustite mirovati še eno uro. Dobro odcedite.  

Sedaj fižol presujte v velik lonec in zalijte z 2 cm vode ali jušne osnove. Na tej točki soli še ne dodajajte, saj slednja zavira mehčanje fižola. Počasi zavrijte tako, da na površini nastane pena. Zmanjšajte ogenj, pokrijte in dušite, občasno premešajte in dodajte več tekočine, če je to potrebno. To počnite tako dolgo, da se fižol zmehča in ga lahko enostavno prebodete oz. zmečkate z vilico.  

Čas kuhanja se med vrstami fižola razlikuje, pravtako tu pomembno vlogo igra starost in velikost fižola, v povprečju pa traja okoli 1 do 2 uri.  

Kuhanje leče in graha 

Razvrstite in sperite sušen grah in lečo, nato za vsako skodelico graha ali leče segrejte eno in pol skodelice vode. Ko voda zavre, dodajte grah in lečo, ponovno zavrijte, nato pa zmanjšajte ogenj in kuhajte delno pokrito dokler se ne zmehča, približno od 30 do 45 minut.  

Kuharski nasvet:

Nekuhan posušen grah in lečo lahko dodate neposredno v juhe in enolončnice. Bodite pozorni le na to, da je v posodi dovolj tekočine (približno 1,5 skodelice za vsako 1 skodelico leče oz. graha).