(Foto: Photos.com)

Soja deli ljudi: ali ste za njo ali pa ste proti. Je ta skromna stročnica zares tak demon, ali pa proti-sojine »brigade« uporabljajo zastraševalne zgodbice in psevdo znanost, da bi zapolnile svoj dnevni red? Če ste pozorni, boste opazili, da največ soji sovražnih zgodbic izvira iz enega samega vira v ZDA, ki mu je ime Weston A. Price Foundation (WAPF).

WAPF se razglaša za promotorja kakovostne hrane, pri čemer se trudi povrniti veljavo glede na današnje vèdenje spornim živalskim produktom, posebej nepasteriziranemu surovemu »polnemu« mleku. Oznanjajo, da so nasičene živalske maščobe bistvenega pomena za dobro zdravje in da te nimajo zveze z povišanim holesterolom , srčnimi obolenji ali rakom. Nadalje trdijo, da vegetarijanci lahko pričakujejo krajšo življensko dobo od mesojedcev in da so ljudje v zgodovinu uživali velike količine živalskih maščob. Vse to je kajpada v nasprotju z ugotovitvami vodilnih organizacij za zdravstveno svetovanje povsod v svetu, kot so denimo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Ameriško prehransko združenje (ADA) in Britansko medicinsko združenje (BMA). Vse njihove in druge veljavne znanstvene izsledke o soji WAPF v imenu svojih promotorskih interesov na medijsko agresiven način zavrača in potrošnike prepričuje, da je soja navadna smet. 

Ta zgodba se je začela v zgodnjih devetdesetih, ko je Richard James, uspešni novozelandski odvetnik, toksikologa Mika Fitzpatricka prosil, naj razišče, kaj je razlog smrti njegovih dragih papig. Fitzpatrickov odgovor je bil, da je za smrt odvetnikovih ljubljenčkov kriva soja, nakar je sprožil silno kampanjo proti temu živilu, češ da škodi tudi ljudem. Čisti nesmisel, saj vemo, da ljudje sojo jedo že najmanj 3000 let. „Imela sem priložnost", piše Justine Butler -, „da me je novozelandski radio intervjuval skupaj prav z Mikom Fitzpatrickom, ki v tej otoški državi še vedno vodi kampanjo proti soji. Bil je tako agresiven, da so radijci morali pogovor prekiniti. Sicer pa je znano, da je Fitzpatrick vnet podpornik WAPF in je častni član njenega upravnega odbora. Ima še nekaj vplivnih somišljenikov, ki so si enotni, da je vegetarijanstvo pogubno tako za ljudi kot za okolje." 

Ena od floskul, ki jo nasprotniki soje radi lansirajo v javnost je, da fitoestrogeni (rastlinski hormoni), ki so jih odkrili v sojinih jedeh, lahko negativno vplivajo na spolno moč in celo pripeljejo do neplodnosti. Če bi v tem bilo zrno resnice, bi britanska vlada distribucijo soje že zdavnaj prepovedala, ali pa bi vsaj izdala ustrezno opozorilo. Tega tudi ni storila potem, ko je naročila 440 strani obsegajoče poročilo o raziskavi, ki naj bi ugotovila varnost soje - v poročilu kratkomalo ni bilo niti najmanjšega namiga o kakršnihkoli škodljivih lastnostih tega živila. Poročilo komiteja za zdravstvo britanskega ministrstva za zdravje iz leta 2003 pa pravi, da ni nobenih znakov o tem, da bi ljudje, kjer redno uživajo velike količine soje, kot na primer na Kitajskem ali Japonskem, bolj kot drugje po svetu trpeli zavoljo spolnih motenj ali neplodnosti. Po drugi strani so gradiva, ki jih WAPF izdaja o škodljivosti soje, brez znastvene kredibilnosti in so v sozvočju s ceneno ulično propagando. 

Sojina zrna v resnici vsebujejo širok spekter koristnih hranil in so izjemen vir beljakovin. Raziskave potrjujejo, da sojine beljakovine nižajo raven holesterola in ščitijo pred krvno-žilnimi boleznimi. Sojine jedi varujejo tudi pred sladkorno boleznijo, tegobami menopavze in nekaterimi vrstami raka. Tako je dokazano, da so najstnice in odrasle ženske manj izpostavljene razvoju raka na dojkah, če redno uživajo sojo, njeno uživanje pa naj bi po zadnjih študijah pomagalo premagovati to bolezen, ko se že pojavi. Nadalje soja krepi zdravje kosti in miselne sposobnosti, spodbuja pa tudi rast otrok in mladostnikov. 

In še odgovor na obtožbe, da gojenje soje spodjeda deževni gozd v Amazoniji. To je sicer res, vendar se to ne dogaja zaradi jedcev soje. Kar 80 odstotkov svetovne pridelave soje je namreč namenjene krmi živine, da lahko ljudje potem uživajo meso in mlečne izdelke. Tako za gozd kot za dobrobit ljudi bi bilo najbolje, če bi se čim več ljudi odpovedalo hrani živalskega izvora in se usmerilo k na rastlinah in sadju sloneči prehrani, vključno s sojo.