„Revni so zame kot bonsaji. Če posejete najboljše seme največjega drevesa v cvetlični lonec, boste dobili le nekajcentimetrsko kopijo tega drevesa. Ni težava v semenu, podlaga ni ustrezna."

Muhammad Yunus - srce za revne, foto: Ekomagazin

Zadnje čase se povsod po svetu veliko govori in piše o revščini, ki neusmiljeno stiska naš planet, in o tem, kako se temu zlu zoperstaviti. Danes 72-letni Muhammad Yunus, ki je leta 2006 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir, pa o teh rečeh ne le govori in piše, marveč tudi ukrepa. O tem je slovensko javnost med drugim seznanjal v mesecu maju, ko je obiskal Maribor. Tedaj je v imenu Yunus centra - Grameen Bank Bhaban z rektorjem Univerze v Mariboru dr. Danijelom Reboljem in Tadejem Slapnikom, generalnim sekretarjem Slovenskega foruma socialnega podjetništva, podpisali tudi Pismo o nameri o medsebojnem sodelovanju pri ustanavljanju t.i. poštenih bank. Yunus je svoje plemenite zamisli začel uresničevati že pred 30 leti, ko je banka Grameen začela z minimalno obrestno mero posojati denar revnim, in to brez garancij

Majhni krediti, velike koristi

Ti majhni krediti so se v vseh teh letih izkazali kot eno najbolj učinkovitih orodij v boju proti revščini. Gre za posojanje vsot, ki ne presegajo 1500 ameriških dolarjev in z minimalno obrestno mero. Posojila so namenjena najrevnejšim, ki sicer v konvencionalnih bankah ne bi imeli nobenih možnosti dobiti kredit in se postaviti na lastne noge. Od tedaj je Grameen dejavnost razširila še po nekaterih drugih državah jugovzhodne Azije, njena humana dejavnost pa se prijemlje tudi že v bogatih ZDA, a kjer ne manjka niti revščine. In to prav zavoljo odklonov, proti katerim se bori Muhammad Yunus. Sam je povedal, da so mu mnogi vplivni ljudje v razvitih državah govorili, da takšno humano bančništvo lahko zdrži le v kakšnem obrobnem, gospodarsko nerazvitem Bangladešu. Ko je uspel širše v Aziji, so trdili, da je to mogoče v Aziji, nikakor pa ne v ZDA ali na Japonskem. No, po prodoru v ZDA je utišal tudi najbolj trmaste in nejeverne Tomaže.  

Samo v Bangladešu (država je do osamosvojitve leta 1971 bila sestavni del Pakistana, imenovana tudi Vzhodni Pakistan), ki ima blizu 150 milijonov prebivalcev, je do danes Yunusova banka - kot je zapisal v svoji knjigi Novemu kapitalizmu naproti- dala posojila več kot 7 milijonom revnim v oseminsedemdeset tisoč vaseh. Od svojega odprtja je dodelila posojila v skupnem znesku 6 milijard dolarjev. Trenutno je stopnja povračila 98,6 odstotna. Banka je poslovala z dobičkom, odkar obstaja, razen v letih 1983, 1991 in 1992. Vendar je najpomembnejše to, da je po izsledkih interne ankete 64 odstotkov tistih, ki so pri banki Grameen jemali posojila najmanj pet let, preseglo prag revščine. Tako je stopnja revščine v Bangladešu s 74 odstotkov v letih 1973-1974 padla na 40 odstotkov odstotkov v letu 2005. Spodbudno, ni kaj. 

Banke so ustvarile apartehid

Že od nekdaj finančne ustanove dvomijo v to, da so revni plačilno sposobni. Zategadelj so ti bili preprosto prezrti in izločeni iz finančnega sistema, kot da ne bi obstajali. Yunus pa je naziranje o kreditni sposobnosti revnih obrnil in se vprašal, ali so bančniki - in ne revni - vredni spoštovanja. Odgovor je bil, da bančniki takšni, kakršni so, niso vredni spoštovanja in zaupanja. Spoznal je, da je pravi čas za ustanovitev nove vrste banke, ki bo namenjena revnim. Nihče od nas ne mara zamisli o apartheidu (rasno razlikovanja oziroma getoizacija „manj vrednih", kakršno so včasih prakticirali v Južnoafriški uniji), a so finančne institucije - ne samo tiste v Bangladešu - uspele ustvariti sistem finančnega apartheida, ne da bi se nad tem kdorkoli zgrozil. Če ne morete ponuditi garancije, ne morete dobiti posojila. V očeh bank ne pripadate našemu svetu. Grameen Bank je zavrnila ta finančni apartheid. Z Muhammadom Yunusom na čelu, ki se je šolal v Kanadi in ZDA, si je od leta 1976 drznila dajati bančne kredite najrevnejšim med revnimi. „Revnim, ki niso nikoli v življenju imeli nobenega denarja, smo odprli prostor za eksistenco. Uprli smo se pravilom," o razlogih za ustanovitev pove Muhammad Yunus. 

"Grameen mi je vlil neomajno vero in zaupanje v ustvarjalnost ljudi. Prepričal me je, da ljudje niso rojeni za prenašanje grozot revščine in lakote," pravi Yunus. Pojasnjuje, da je za izhod iz revščine treba ustvariti ugodno okolje. "Ko bodo revni lahko sprostili svojo energijo in ustvarjalnost, bo revščina zelo hitro izginila. Do revščine je prišlo, ker smo svoj teoretični okvir zgradili na domnevah, ki podcenjujejo človekove zmožnosti. Če verjamemo, da lahko ustvarimo svet brez revščine, je to zato, ker revščine ne ustvarjajo revni. Ustvarjajo in ohranjajo jo ekonomski in socialni sistemi, ki smo jih oblikovali, institucije in pojmi, ki tvorijo te sisteme, ter politike, ki jih izvajamo."

Sedaj tudi v Evropi

Da se Yunusove ideje in izkušnje „prijemljejo" tudi v Evropi, dokazuje Avstrijec Christian Felber, ki se je pred kratkim s kolegi iz organizacije Attac in predstavniki civilne družbe lotil ustanavljanja t.i. poštene banke. Ob tem je povedal: "Ta banka bo popolnoma drugačna od tistih, ki jih ljudje poznajo zdaj," pravi Felber. Po njegovih besedah naj bi šlo za dobro banko, ustanovo, ki bo izpolnjevala svoje osnovno poslanstvo, a ne bo špekulirala, trgovala z vrednostnimi papirji in ne bo upravljala nobenih skladov. Banka ne bo delovala v maniri poslov, katerih cilj je dobiček, marveč v dobro svojih strank, pri čemer bo dobiček pokrival le osnovno delovanje banke. To pa pomeni nizke obresti za kreditojemalce, a tudi varčevalce."