„Kamnine in minerali Pohorja so postali del zgodbe in se zlili z ostalimi materiali."

Mariborski baročni grad Betnava je pod naslovom Eko umetnost - izzivi narave konec novembra postal prizorišče razstave z naslovom Skrivnosti (odprta bo do konca leta). Enaindvajset slovenskih oblikovalk in oblikovalcev nakita je razstava zbrala okrog skupne stične točke - nakit so oblikovali s pomočjo mineralov in kamnin Pohorja, ki jih je zbral in obdelal Zmago Žorž. Med ustvarjalkami na razstavi se je pojavila tudi Nataša Grandovec, ki je zavoljo svojih stvaritev, oblikovno opirajoč se na mater naravo, znana tudi v mednarodnem prostoru. K njenemu imidžu je pripomoglo dejstvo, da je konec devetdesetih let in v začetku tega stoletja dokončala študij kar na dveh uglednih, v svetu prepoznavnih umetniških akademijah. Iz študija dizajna in tehnik izdelovanja nakita je diplomirala na ustanovi Guildhall v Londonu (danes Metropolitan University of London). Leta 2000 se je vpisala še na Nova Scotia College of Art and Design v kanadskem Halifaxu. Študij je naša sogovornica dokončala leta 2002, ko je tudi prejela naziv Bachelor of Fine Arts. Nataša Grandovec, ki živi in deluje v Mariboru, je doslej bila povabljena na vrsto razstav in predstavitev doma in v tujini. Med zadnjimi omenimo razstavo z naslovom Pezzi di luna 3 - Sozvočje svetov, na kateri se je predstavilo dvaindvajset svetovno priznanih oblikovalcev nakita iz Koreje, Japonske, Španije, Italije in Slovenije. Sama pravi, da so njeni izdelki miniaturne zgodbe. 

V svoji motiviki oblikovanja nakita se opirate na naravo oziroma naravne prizore, pogosti liki vaših kreacij so živali in rastline. Od kod ta ideja, to nagnjenje k naravnemu?

Ljubezen in neizmerno spoštovanje do narave me spremljata že od nekdaj, in ker je vsak moj izdelek rezultat mojih čutenj in razmišljanj, sta inspiracija iz narave in uporaba naravnih materialov zame edina logična pot. Vse v naravi je popolno. Jaz si samo sposodim neko idejo in jo interpretiram po svoje. Opazovanje narave me ohranja budno in je zame vir nenehnih presenečenj in veselja.

Razstava v Betnavskem gradu je označena s pojmom Ekoumetnost. Bi lahko razložili, kaj pravzaprav to je.

Eko umetnost je refleksija današnjega časa. Biti in živeti eko danes pomeni biti ozaveščen, naprednejši. Tudi oblikovanje sledi temu trendu. Sama takih oznak ne maram preveč, saj se pod tem nazivom znajde vse mogoče. Vse, čemur se je včasih reklo odpadni material, danes krasi naziv eko. Naslov nam je bil oblikovalcem nekako vsiljen. Sami smo predlagali samo temo razstave in jo poimenovali Skrivnosti. Gre za razstavo nakita, v katerega so vdelane kamnine in minerali Pohorja. S tem projektom smo skozi okrasne predmete, nakit, želeli razširiti vedenje o čudoviti, pisani skrivnosti, ki leži globoko pod pohorsko zemljo in se je sploh ne zavedamo. Zato tudi naslov Skrivnosti. 

Znani ste po tem, da v glavnem oblikujete srebro. Sedaj pa ste se soočili s žlahtnimi kamninami Pohorja. Kako ste občutili ta preskok?

Srebro sem kot oblikovni material uporabila tudi pri tem projektu, tako da tukaj ni bilo nobenega drastičnega preskoka. Kamnine in minerali Pohorja so postali del zgodbe in se zlili z ostalimi materiali. Res pa je, da zadnje čase pri oblikovanju uporabljam tudi druge materiale, kot so les, najdeni predmeti, steklo ipd. Srebro nima več glavne vloge in mu velikokrat dodam »masko«, zemeljski pridih. Kamnine Pohorja so bile tako samo nadaljevanje že začetega novega oblikovnega ciklusa in razmišljanja. Najverjetneje pa bom pohorske kamnine uporabila še v kakšnem od prihodnjih kosov, saj se mi zdi škoda že zaključiti s tem projektom. Zanimivo je, da sem se seznanila s pohorskimi minerali že pred leti, vendar je šele sedaj prišel čas, ko sem se resnično navdušila nad njimi in jih želim vključiti v svoje prihodnje oblikovalske projekte. 

Znani ste po „zelenem" načinu življenja. Bi lahko nekoliko obširneje pojasnili, kaj v vašem primeru to pomeni. Recimo, ko gre za vaš odnos do narave, za prehranjevanje ...

Recimo da sem preobčutljiva. Do živali, dreves. Še vedno se spomnim, kako sem že kot zelo majhna trpela ob trpljenju živali. Z leti nisem postala na to nič bolj odporna. Edina razlika je, da imaš kot odrasel možnost, da sam, čeprav nezavedno, ne podpiraš trpljenja drugih bitij. Seveda to zahteva nekaj razmisleka in malo truda, vendar opažam, da se veliko ljudi v to ne želi poglabljati. Moj način življenja, prehranjevanja je tako zelo tesno povezan s tem, kdo sem. Mesu se nisem odrekla samo zato, ker je to bolj zdravo, ampak zato, ker se mi zdi uživanje mesa moralno sporno. Če me prizadene trpljenje živali, je zame edino logično, da vsaj sama ne prispevam k temu, da zame trpi neko živo bitje. Trudim se ravnati prav, delati tisto, kar se meni zdi pravilno. Seveda pa ne obsojam nikogar, ki ravna drugače. Vsak ima namreč pravico do svojega mišljenja. 

Svoje „obrti" ste se izučili v tujini. Ali pri nas to ni mogoče?

Obrti zlatarstva bi se verjetno naučila tudi v Sloveniji in tukaj sem tudi pričela svojo učno pot, vendar pa sem si želela več od izključno obrtniškega znanja in edina logična pot je bila umetniška univerza z oddelkom za nakit, ki pa je pri nas, žal, še vedno ni. Zato sem se odločila za študij v Londonu, kjer sem pridobila veliko praktičnega znanja. A ker je v moji naravi, da takrat, ko dosežem neki zadani cilj, že razmišljam o novem, sem hotela še več znanja s področja oblikovanja. Zato sem se odpravila še na študij v Kanado, kjer je bilo več poudarka na dizajnu in umetnostni zgodovini in malo manj na tehnikah oblikovanja.

Kakšno je videnje vaše nadaljnje umetniške poti? Ali ljudje razumejo vaše samosvoje kreativne poti?

V preteklosti sem veliko energije porabila za to, da bi ugotovila, ali kdo razume moj način ustvarjanja, in vedno sem bila razočarana, če kdo ni dojel za kaj gre. Naučila sem se, da to ne vodi nikamor in da je pomembno samo to, da lahko v tem, kar počnem, najdem veliko zadovoljstva in veselega vznemirjenja ob vsaki novi ideji. Ostalo pride samo po sebi. Če ne, sem pa vsaj dobro in kreativno porabila svoj čas. Moj kreativni proces se ves čas spreminja in to se mi zdi zelo vznemirljivo. Spreminja se tudi moj okus za nakit. Sedaj so mi všeč kosi, ki jih nekaj let nazaj nisem razumela in s tem se spreminja tudi moj tok kreativnih misli. Želim si, da skozi leta postajala vse močnejša in še bolj trdo zasidrana v svoji poti. Brez dvomov, z veliko pozitivne energije in z veliko dobrimi idejami, kako in kam.

www.n-atelje.org