„Kar sedemdeset odstotkov vode, potrebne za proizvodnjo hrane, se porabi v industrijskem kmetijstvu, saj kemikalij brez enormne porabe vode teh kratkomalo ni mogoče uporabiti."

Bolj ko se globalna okoljska in z njo prehranska kriza poglablja, bolj stopa v ospredje mednarodnega zanimanja ime in osebnost dr. Vandane Shive. Rdeča nit prizadevanj te karizmatične Indijke je boj za spremembe v vzorcih in praksi svetovne ekonomije, predvsem pa kmetijstva oziroma pridelovanja hrane in njene kakovosti. Ostro je proti prisvajanju pravic velikih korporacij do zemlje in njene kemične „obdelave", posebno pozornost pa namenja varovanju semen. Uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu in uničevanje biotske raznovrstnosti sta zanjo nesprejemljiva, zavzema se za bioetiko in biotehnologijo. Njen prispevek k temu je tako intelektualen kot tudi akcijski. Dr. Vandana Shiva je med pobudnicami zelenih gibanj, ki slonijo na kampanji proti genskemu inženiringu. Je ena od vodij in članov upravnega odbora Mednarodnega foruma o globalizaciji, ki se zavzema za vzajemnost in spoštovanje pozitivih okoljskih ter socialnih interesov za vse. Mednarodno znana je postala s knjigo Vedska ekologija, v kateri se - kot že ime pove - opira na starodavno dediščino indijskega kulturnega izročila, ki vsebuje tudi teč in spoštljiv odnos do narave.  

Foto: vandanashiva.org

Odrasla z naravo

Privrženost naravi je Vandani vcepilo prečudovito okolje Dehraduna v zvezni državi Utarakand na obronkih gharvalske Himalaje, na severu Indije. Svoje sta dodala mati, velika ljubiteljica narave, in oče, ki je opravljal službo negovalca gozdov. Dr. Vandana Shiva je doktorat iz fizike (in to kvantne!) opravila na kanadski Univerzi Zahodni Ontario. Je tudi filozofinja in ekofeministka ter avtorica več kot dvajsetih knjig, med katerimi sta najbolj brani Vojne za vodo in Biopiratstvo.

Že v sedemdesetih letih 20. stoletja je sodelovala v nenasilnem indijskem gibanju Chipko, ko so udeleženke okrog dreves napravile živi ščit, da bi jih zavarovale pred sečnjo. Kasneje se je borila za spremembo doktrin in praks v poljedelstvu in na področju pridobivanja hrane sploh. Že leta 1982 je ustanovila Raziskovalne fondacije za znanost, tehnologijo in ekologijo (Research Foundation for Science, Technology and Ecology). Iz tega se je leta 1991 razvila Navdanya, gibanja za zaščito raznolikosti in celovitosti živih virov, zlasti ko gre za domača semena, in za spodbujanja ekološkega kmetovanja ter pravične trgovine . V zadnjih dveh desetletjih je Nadanya bila najbolj aktivna v lokalnih skupnostih in organizacijah, ki se posvečajo dobrobiti malih kmetov. Posledica je, denimo, ohranitev več kot dva tisoč sort riža in vzpostavitev 34 semenskih bank v trinajstih državah po vsem svetu. V gibanju Nadanya trenutno aktivno sodeluje blizu več kot sto tisoč kmetov. Leta 2004 je dr. Vandana Shiva ustanovila v dolini Doon, kjer leži njen rodni Dehradun, Bija Vidyapeeth, mednarodno šolo za trajnostno življenje, in to v sodelovanju s Schumacher Collegejem iz Velike Britanije. Ta je pomagala ustanovitvi že več kot šestdeset semenskih bank v lokalnih skupnostih, izobrazila več kot pol milijona kmetovalcev o suverenih pravicah do hrane in trajnostnem kmetijstvu, pomagala pa je tudi pri širjenju organske prodajne mreže po načelu „fair trade" (poštena trgovina), kjer se priliv pravično porazdeli po vsej verigi, od pridelovalca oziroma proizvajalca do končnega trgovca. 

Pravice žensk

Na svoje zavzemanje za pravice žensk, zlasti v socialno konservativnih okoljih Indije in tretjega sveta sploh, je opozorila že s svojo prvo knjigo, ki je izšla leta 1988 in katere naslov je Ostati živa (Staying Alive). Knjiga je pripomogla k redefiniranju dojemanje ženske v tretjem svetu, pri čemer zagovarja tezo, da temelj kmetijstva in s tem preživetja v nerazvitem delu svetu predstavlja prav ženska. Vplivni Time Magazine je dr. Vandano Shiva leta 2003 razglasil za „okoljskega heroja". Na povabilo predsednika butanske vlade je sprejela svetovanje o tem, kako doseči, da bi ta himalajska država postala prva država s sto odstotno pridelavo organske hrane.  

Dr. Vandana Shiva je dobitnica številnih nagrad in priznanj, med njimi tudi Right Livelihood Award (nagrada za praktično delo in zgledne rešitve na področju največjih problemov današnjega sveta), ki jo imajo tudi za alternativno Nobelovo nagrado in ki ji je pripadla „za pozicioniranje žena ter ekologije v središče sodobnega razvojnega diskursa.  

Kar dve milijardi svetovnega prebivalstva danes trpita zaradi posledic nezadostne in/ali slabe prehrane, trdi dr. Vandana Shiva. Kot najbolj kritičen primer omenja rodno Indijo, kjer je kriza proizvodnje hrane pripeljala do samomora že kar okrog dvesto tisoč kmetovalcev. „Kmetijstvo, ki ustvarja čezmerne toplogredne emisije in zastruplja tla, hkrati uničuje male kmetovalce in jih potiska v samomor. Prvih pet let je vlada to zanikala, nakar je vendar storila neke drobne korake. Dejstvo je, da so današnje vlade korporativne vlade, se pravi, da so v rokah multinacionalnih korporacij in se ne lotevajo ničesar, kar bi omejilo njihovo brezobzirno rast. Zato države že zdavnaj niso več neodvisne. Želela bi si, da bi moja ljubljena domovina nadaljevala po poti Mahatme Gandhija - da bi postala bolj mirna in bolj pravična država. Naše poslanstvo je biti nenehna vest vlade, nenehno razkrinkavati njene povezave z globalnimi korporacijami, s tistimi, ki se delajo indijske, a to niso, saj korporacije več nimajo predznaka nacionalne pripadnosti. Indijska vlada se bo morala prebuditi, ko bo na voljo dovolj velika kritična masa demokratskih glasov. Moje poslanstvo je delovati v smeri manj nasilne Indije", pravi dr. Vandana Shiva. In dodaja: „Država, ki se ne zmore sama prehraniti in je odvisna od uvoza, ne more biti trajnostna in je zato nestabilna." pravi dr. Vandana Shiva. Velja tudi za Slovenijo, bi dodali.  

Kemija ali voda, to je zdaj vprašanje

Zavzema se za prepoved gensko spremenjenih organizmov (GSO) in produkcijo neobnovljivih semen, kar počne predvsem Monsanto, vodilna agrikulturno-kemična korporacija na svetu, in njim podobne. Kritična je tudi do samooklicane Zelene revolucije, kakršno v Afriki s pomočjo Allaince for Green Revolution (AGRA) promovirajo korporativni skladi alias Fundacija Rockefeller ali Fundacija Bill Gates. „Ta stvar prehranskih problemov ne rešuje, marveč jih celo poglablja. Ko denar začne krožiti, se začenja tudi uničevanje prioritetnih potreb držav, ki so tarče agrikulturne invazije. V praksi t.i. zelene revolucije se porabi desetkrat več vode za isto količino hrane, kakršno pridobijo s pomočjo organske pridelave. V indijskih zveznih državah Punjab i Haryani, na primer, kjer so se šli zeleno revolucijo, so podtalne vode povsem presahnile. Kar sedemdeset odstotkov vode, potrebne za proizvodnjo hrane, se porabi v industrijskem kmetijstvu, saj kemikalij brez enormne porabe vode te kratkomalo ni mogoče uporabiti. Organsko kmetijstvo zmanjšuje porabo vode na dva načina. Brez kemikalij tudi ni potrebe po namakanju ob pomoči nadzorovanega poplavljanja zemlje, dodajanje organskih tvari v zemljo pa krepi njeno zmožnost, da zadržuje vodo. Pogosto pravim, da so organska tla največji vodni rezervoarji na planetu Zemlja, največji jez, ki ga ne vidimo. Če se vlaga zadrži v tleh, suša ne more imeti dramatičnega učinka. V kmetijstvu, kjer uporabljajo umetna, kemična gnojila, pa ni nobenih organskih snovi, ki bi zadrževale vodo", podčrta dr. Vandana Shiva.  

Vse to dr. Vandana Shiva povezuje s podnebno (klimatsko) krizo: „Podnebna kriza je povezana s krizo človekovih pravic. Prisiljeni smo jesti reči, ki jih ne bi smeli, v modernem svetu pa ni prizadevanj za večjo dostopnost hrane, marveč za več udobja. Posebej kritična je do Evropske unije: „Žal je Evropska komisija navigator Monsantovih lobijev. Njena ponudba na nedavni podnebni konferenci v Kopenhagnu je bila patetična. Tako EU ponuja dve milijardi dolarjev za prilagoditev na klimatske spremembe, a hkrati samo Indija letno potroši trideset milijard dolarjev za nakup umetnih gnojil. Korporacije iz nerazvitih držav globalnega juga letno potegnejo kar tri trilijone dolarjev. Vsoti za prilagoditev na podnebne spremembe bi morali dodati ekvivalent prihodka, ki ga izsesajo iz tretjega sveta in hkrati zmanjšati toplogredne izpuste. Vemo, kaj je treba ukreniti, vemo, kaj se dogaja Bangladešu po uničujočem ciklonu, vemo, kaj se dogaja na obrobju Himalaje po velikih deževjih. Vse te katastrofe tvorijo znesek, ki ga je treba všteti, s tem je treba plačati škodo, ki so jo izzvale korporacije. To je vsota, o kateri bi se morali pogovarjati kot o temelju zakona, po katerem onesnaževalec mora plačati, meni dr. Vandana Shiva.  

Tudi Obama ni ekološki angel

„Toda v Evropi se dogajajo tudi nekatere pozitivne stvari," dodaja dr. Vandana Shiva. „Tamkajšnje gibanje za prepoved GSO je zelo pomembno. Gre za to, da se za razliko od lažnih rešitev, ki jih promovirajo Monsanto in njemu podobni, ki uničujejo ta svet - GSO, biogoriva, konzervacijska soja - uresničuje volja ljudi. Med zavajanje multinacionalk bi prištela tudi novo lažno rešitev, ki jo ponujajo in ki ji rečejo biokarta (biochart). V bistvu nas tako znova skušajo preslepiti, saj se za omenjeno oznako skriva zgolj industrijski odpad. Vse to je le industrijski trik, samo kritje za tisto, čemur rečemo ogljična kolonizacija."  

Ko gre za proces podnebnih pogajanj, dr. Vandana Shiva ni kritična samo do Evrope. „V Kopenhagnu bi se morali pogovarjati na osnovi dejstev, da tretji svet ni največji onesnaževalec. Stopila bi še za korak naprej in rekla, da je model industrijskih dežel, ki sloni na fosilnih gorivih, dinozaver, ki pripada preteklosti. A vsemu navkljub korporacije še naprej dominirajo v globalni ekonomiji ter politiki in prav one so povzročitelj te globalne katastrofe, ki se je komaj začela. Po drugi strani pa Kyotski protokol, ki edini nekaj velja, predvideva, da bodo onesnaževalci za svoje početje še plačani, in to s strani držav - da bi namreč omejili svoje početje, četudi so k sebi alocirali, ali bolje rečeno, so si prigrabili milijarde in milijarde in milijarde dolarjev. Tudi ameriški predsednik Obama zastopa korporativne interese. Obama ni prinašalec organskih rešitev. Nenehno žonglira s številkami in politiko. V času predvolilne kampanje je veliko nakladal o pridruženju ZDA Kyotskemu sporazumu, a tisto najpomembneje ni storil - da bi ta protokol tudi podpisal."  

Dejstvo je, da se globalna kriza na vseh področjih, od krize morale do ekonomske krize, prelamlja prav na hrbtu šibkih. To je jasno videti skozi t.i. neposredni obratni učinek klimatskih sprememb, kar pomeni, da tisti, ki najmanj profitirajo in najmanj prispevajo k onesnaženju, najbolj občutijo njegove posledice. Vemo, da najbolj trpijo države v razvoju in da največ profitirajo ter onesnažujejo veliki in razviti. O tem dr. Vandana Shiva pove: "Ne biti del te velike zlovešče zloženke je čudovit privilegij. Biti majhen v današnjem svetu pomeni priložnost za prilagodljivost, znotraj katere, je mogoče najti drugačne možnosti".