Milka Koren je ekološka kmetovalka, dolgoletna predsednica Združenja za ekološko kmetovanje severovzhodne Slovenije.

Marljivost pri vrtnih opravilih se nam je bogato obrestovala v količini in kakovosti pridelkov, ki smo jih v jesenskih dneh pospravljali z naših vrtov. Skratka, v tem mesecu je bilo koristno izkoristiti lepe dneve za pospravljanje in skladiščenje jesenskih vrtnih pridelkov.

Spravilo pridelka o pravem času zagotavlja njegovo daljšo obstojnost, kar si seveda vsi močno želimo. Ob tem se, recimo, postavlja tudi naslednje vprašanje: Kje shraniti različne sorte zimskih buč, da bi te vzdržale do pomladi? Zimske buče so namreč zelo občutljive na plesen, ki se rada naseli na njihovi površini. Ko v skladišču opazim poškodovano bučo, jo odstranim oziroma uporabim. Moja težava je, da je takšnih buč iz tedna v teden več in gnijejo hitreje, kot jih je mogoče sproti prodati na trgu ali uporabiti v domači kuhinji.

Pred nekaj leti sem bila s skupino ekoloških kmetov v spomladanskem času na strokovnem izletu v Avstriji. Obiskali smo razstavo njihovih ekoloških pridelkov. Poleg vsega lepega so se moje oči ustavile na za omenjeni letni čas čudovito lepih bučah, kar je posebej veljalo za tiste, ki jim rečemo maslene. Izvedela sem, da tam buče skladiščijo v posebnih prostorih, tako, da se na njih ne more naseliti plesen z drugih pridelkov.  

Kam čez zimo z bučami?

Toda kje naj skladiščimo buče, da te ne bodo izpostavljene zmrzali in da bo prostor dovolj suh in krati ne pretopel? Primer rešitve tega problema sem videla pri obisku znanke, ki je tudi iz sosednje Avstrije. Buče je imela razložene na lepem lesenem stopnišču in tudi pod stopnicami. Prepričana sem bila, da gre zgolj za dekoracijo prostora, pa se je smejala in rekla, da jih s takšnim skladiščenjem ohranja dolgo v pomlad. Pokazala mi je nekaj buč, ki jih je jeseni dobila pri meni, kar me je prepričalo, da buče za skladiščenje res potrebujejo poseben prostor. Ko sem opazovale tiste buče, ki so ozaljšale znankino stopnišče, jih sama doma že dolgo več nisem imela, saj so medtem propadle.  

Sama za buče še vedno nimam dobrega skladiščnega prostora in takrat, ko bi si jih z veseljem pekla v pečici, jih zmanjka - zdravih namreč. Mi pa znanke povedo, da si buče ohranijo vse do pomladi v suhem in hladnem prostoru. Res pa je, da so med zimskimi bučami maslene in kokaido buče odpornejše.  

Korenček, rdečo peso, črno redkev, kolerabo maslenko in še kaj korenastega je najbolje skladiščiti, saj skladiščenje dobro prenašajo. Za topinambur je bolje, da ga iz zemlje vzamemo, ko je nekoliko blaten in da je nasploh obdan z zemljo, saj se tako dalj časa obdrži v skladišču. Seveda pa ga del pustimo v zemlji do prve pomladne odjuge, kjer bo ostal lepo svež in ga bo mogoče izkopavati vse do konca aprila.  

Čas za počitek

Dnevi so hladni in pozeba je pobrala, kar nismo sami. Napočil je čas, da vrt pripravimo na zimski počitek. Vse kar je bilja, vej in listja, porežemo in pograbljamo ter odložimo na kompostni kup. Zemljo pa tam, kjer ni trajnic ali prezimnih kapusnic, prelopatamo oziroma obrnemo. Tukaj so mnenja deljena: eni prisegajo, da se zemlja v ekološkem vrtu ne sme obračati, saj mikroorganizmi, ki so v višjih plasteh, v globljih odmrejo, in podobno. Sama vse, kar je možno, jeseni prelopatam - torej tople grede in plastenjak. Ostalo - kjer je to možno -, prepustimo strojni prahi. Je pa res, da pri nas ne orjemo globoko, saj tega tudi nikoli nismo počeli. A je učinek takšnega obračanja zemlje, da ta v zimskem času bolje premrzne in je spomladi prst znova rahla.  

Z obračanjem prsti smo v zemljo vnesli enoletne plevele, ki se bodo do pomladi razgradili v dodaten humus. Ob lopatanju pa imamo tudi možnost, da odstranimo korenine trajnih plevelov. Z obračanjem zemlje oziroma jesensko praho na površje spravimo tudi jajčeca polžev, ki so jih ti odlegli malo globlje, da bi tam prezimili. V vrhnji plasti bodo jajčeca pomrznila ali pa si jih bodo ptički privoščili za malico.  

Ko tako končamo z zadnjimi deli v vrtu, v njem namestimo hišice za ptičke in ko nam bodo ti počistili vrt ter pobrali škodljivce z gredic, grmov in dreves, jim v krmilnice hvaležno nasujmo potrebno hrano.  

Pa potem? Nič posebnega: preprosto čakajte na prve snežinke, ki bodo vaš vrt spremenile v zimsko pravljico. In v roke vzemite dobro knjigo!