"Prisluhni nasvetom, preberi vse knjige, članke, prispevke, nauči se vsega, nato pa vse pozabi in prisluhni svojim občutkom."

Vsi se rodimo drugačni. Ne le po videzu, temveč tudi z različnimi potrebami in navadami. Včasih, preden sem dejansko dojela, kaj me je rešilo pred hudo poporodno depresijo, sem verjela, da ne more obstajati univerzalni nasvet za vse mamice. Postati mama je kompleksen duet, namreč z vsakim porodom se rodi nova, edinstvena vloga mame in edinstveni otrok. Kako potem lahko obstajal univerzalni nasvet, ki bi veljal za vse mame in otroke? 

Photos.com

Pripravljala sem se na nosečnost, na porod, nekaj malega še na dojenje, na prihod dojenčka in sem bila prepričana, da je to tudi priprava na to, da postanem mama. Kako zelo sem se zmotila. Moj otrok je veliko zahteval in vesela sem bila vsakega nasveta. Naprej sem poslušala različne nasvete sester v bolnišnici, kasneje od patronažne sestre, mame, prijateljic... Vem, da so vse hotele le dobro, vsaka mi je dala svoj najboljši nasvet in bila sem vesela ter hvaležna zanje. Dokler po enem mesecu zaradi izčrpanosti nisem več mogla drugače, kot da sem delala to, kar sem dejansko občutila, da še zmorem in lahko. Tako dolgo sploh nisem opazila, da tonem v hudo depresijo. Seveda tega nisem opazila takoj, tega sem se zavedala šele čez nekaj mesecev.

Takrat sem se počutila, kot da mi je spodletelo, kot da ne znam biti dobra mama, ker ne zmorem uresničevati njihovih nasvetov. Nekatere nasvete sem sicer upoštevala, ker sem videla, da delujejo tudi za naju, nekatere sem nekoliko priredila, nekateri pa za naju sploh niso bili uporabni. Čeprav sem imela občutek, da mi je spodletelo, sem se po drugi strani počutila veliko bolj svobodno. Prav ta globok občutek svobode je bil močnejši od občutka, da mi je spodletelo, in tako sem iz dneva v dan lahkotneje opravljala svoja materinska opravila. Skozi čas sem opazila, da je za naju najbolje delovalo, če sem prisluhnila svojim očutkom, če sem si zaupala in prisluhnila tistemu globokemu materinskemu instinktu.

To spoznanje sem kasneje, pri drugih dveh otrokih, upoštevala in moji novi materinski vlogi, s katerima sem soočila, sta bili veliko lažji. Jasno je, da imajo informacije, znanje, okolica, dobronamerni nasveti, nasveti najbližjih in prijateljic svoj vpliv na naše razmišljanje, na naše občutke, na naša dejanja. Toda najvažnješe je, da se zavedamo, da delamo po svojih naboljših močeh in zmožnostih ter da si nikoli ne smemo očitat za nazaj. Kot svetovalka se večkrat soočim z izkušnjo, kako lahko žensko kvalitetno pripravim na materinstvo. Lahko ji govorim teorije, lahko ji povem, da ni vedno tako, da se mamica takoj ob rojstvu brezmejno zaljubi v svojega otročka, da je lahko včasih materinska ljubezen tudi proces, ki traja in potrebuje svoj čas, da se prav tako lahko v trenutku izgubi v veliki količini ljubezni do svojega otročka in da je Use, kar dožvlja, normalno. Lahko ji povem, da se lahko zgodi, da bo prišla domov in bo gledala otročka ter si mislila: "Kaj pa zdaj?" Lahko ji predstavim nekaj primerov, lahko ji opisujem določene situacije, možne tehnike, prijeme, rešitve za nastale situacije, toda večje popotnice v njeno individualno materisko izkušnjo, kot je "zaupaj svojim očutkom, zaupaj svojemu materinskemu instinktu", jim ne morem podati. 

Zato prisluhni nasvetom, preberi vse knjige, članke, prispevke, nauči se vsega, nato pa vse pozabi in prisluhni svojim občutkom.