Domov arrow Strokovnjak svetuje arrow Karla Klander arrow Se morda kdaj vprašate, kaj vse se skriva v kruhu?
     
    Se morda kdaj vprašate, kaj vse se skriva v kruhu?
    Ponedeljek, 13. avgust 2012
    Avtor: Karla Klander, svetovalka za zdravo prehrano

    Današnja moka, ki je narejena iz pšenice iz konvencionalne pridelave se zagotovo ne more primerjati z moko izpred par deset let nazaj. Današnja pšenica namreč prestaja nič koliko kemične in mehanske obdelave, po vsebnosti hranil pa tudi vse bolj peša. In ne nazadnje ni zanemarljivo niti to, da običajno peki za kruh uporabljajo najcenejšo in tudi najmanj kvalitetno pšenično moko.

    Teaser
    Photos.com

    Običajno smo na vplive pšenice na človeško telo pozorni predvsem pri dokazanih alergijah in intoleranci. Zavedati pa se moramo, da prekomerno uživanje izdelkov iz pšenice vsem počasi načenja zdravje. In, če se osredotočimo ravno na kruh, tu zagotovo velja v prvi vrsti opozorilo pri belem kruhu. Ta je narejen iz tako prečiščene moke, da je le-ta izgubila skorajda vse hranilne snovi. Posledica uživanja je, da telo ob prebavi črpa svoje zaloge hranil, katere z leti in ob osiromašeni prehrani vse bolj pešajo. Poleg tega pa ob uživanju belega kruha pride do prehitrega zvišanja ravni krvnega sladkorja in tudi nenadnega spuščanja (kar predstavlja velik stres za organizem). Takšna hrana tudi kisa organizem in povečuje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja, prekomerne debelosti, žolčnih kamnov, itd.  Pri kruhu iz pšenične moke bodimo skromni, vsekakor pa posegajmo po 100-odstotno polnozrnatem kruhu. Še bolje pa je, da izbiramo tudi med kruhi iz drugih žit, predvsem ekološko pridelanih.

    Se morda kdaj vprašate,  kaj vse se pravzaprav skriva v kruhu? Dandanes so pekovski mojstri pri svojem delu veliko bolj »ustvarjalni«, saj je v kruhu moč najti poleg glavnih sestavin (torej, moke, vode, soli in kvasa) še kar nekaj dodatkov kot so razni stabilizatorji, emulgatorji, encimski preparati, konzervansi, sredstva za obdelavo moke, gostila, mleko, sladkor in sladila, ter arome. Uporabo teh raznih dodatkov opravičujejo podaljšanje obstojnosti in svežine, hitrejše vzhajanje, boljša struktura kruha, boljši okus, itd. Pri kruhu, je potrošnik še posebej dovzeten za različne trike. Kruh namreč uživamo skoraj vsi in, ker je to za nas eno izmed osnovnih živil, niti ne pomislimo, kaj vse bi se lahko še skrivalo v njem. 

    Že dolgo traja dilema, ali uživati bel, ali črn kruh. Kakšna pa je tu resnica? Pravi črni kruh je narejen iz črne pšenične moke, ki vsebuje bistveno več mineralov, vitaminov in prehranskih vlaknin od bele moke. Zato je seveda tudi bolj zdrav in po njem ozaveščeni potrošniki toliko bolj povprašujejo. A dandanes tudi črni kruh ni več tisto, kar je bil nekoč in tako se nam lahko pripeti, da v dobri veri, da smo kupili bolj zdrav črni kruh, v resnici dobimo kruh narejen iz bele pšenične moke, kateremu je kot barvilo dodan pražen ječmenov slad. Pravi črni kruh je bolj »zbit« od belega, ker testo manj naraste. Če pod oznako črni kruh, kupimo kruh, ki je mehek, lepo narasel in rahel, obstaja precejšnja verjetnost, da smo si privoščili navadni beli kruh z dodatkom barvila. Zato moramo biti ob nakupu še toliko bolj previdni. 

    Osnovno vodilo pri nakupu katere koli hrane bi moralo biti branje deklaracij na izdelkih. Pri kruhu je to pogosto težava, saj je deklaracija samo na predpakiranem kruhu. Za navadni, nepakirani kruh, pa mora biti sestava na voljo na prodajnem mestu. Pa vendar, koliko kupcev zahteva od prodajalca, da mu le-ta predloži sestavo kruha, katerega prodaja? In ne nazadnje velja omeniti tudi to, da četudi dobimo na vpogled sestavo določenega kruha, ne moremo natančno vedeti, koliko česa vsebuje, saj proizvajalec na etiketah ni dolžan navajati odstotkov. 

    Pri vsaki hrani je tako, da je za nas najbolje, da jo pripravimo sami iz osnovnih sestavin, saj edino tako res vemo, kaj pravzaprav zaužijemo. Enako velja tudi za kruh in to tako po cenovni plati kot po skrbi za naše zdravje. Pri peki kruha bi bilo za nas bolje, če bi se odločali med bolj zdravimi vrstami moke (npr. ržena, pirina, ajdova, kamutova, prosena, kvinojina). Najbolje pa bi bilo, da bi kupovali ekološko pridelana žita in jih pred pripravo mleli kar sami doma. V kolikor si tovrstnega razkošja ne moremo privoščiti, pa poskušajmo takšno moko kupiti v trgovinah z ekološko prehrano, na ekoloških tržnicah, ipd.  

    V kolikor se vendarle ne odločimo, da bomo kruh pekli sami, lahko na tovrstnih prodajnih mestih dobimo tudi kruh iz ekološko pridelanega žita. Poskrbimo seveda tudi za to, da bo kruh 100% polnozrnat. Že res, da je tovrsten kruh dražji, a ga bomo pojedli manj saj nas bo bolj nahranil.

    Karla Klander, svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in zdrav življenjski slog, certificirana nutricistka 

     

     

    Preberite tudi:

    Zeljna solata z nakaljenimi semeni

    Od pozne jeseni do konca zime - čas, ko je na voljo najmanj sveže zelenjave, oziroma je bolj industrijsko oslabljena, je idealno, da po stanovanju razporedimo kozarce in kalilnike ...

    Kamut: Starodavno žito ponovno na naših krožnikih

    Kamut je starodavna vrsta pšenice, najtesneje povezana z današnjo durum pšenico, iz katere pečemo kruh. Kamut naj bi izviral iz Egipta. Kamut v starodavnem egiptovskem ...

    Bi letos kaj prihranili pri ogrevanju? Nič lažjega.

    Smo v času, ko se nezadržno približuje nova kurilna sezona. To je obdobje, ki praviloma nastopi v zadnjih dneh septembra, ko se nočne temperature nekaj dni zapored spustijo pod ...

    Simptomi alergije na gluten

    Vse več ljudi je občutljivih ali celo alergičnih na posebno pšenično beljakovino, imenovano gluten. Preberite torej, kaj gluten sploh je in kaj so simptomi alergičnosti ...

    Zeleni ponedeljek: Aromatični pirin kuskus

    Kuskus je sam po sebi dolgočasna jed, tale aromatična zabela pa ga naredi prav zanimivega. Če ga obložimo še z omako iz ohrovta, postane prav božanski. Dodatek kajenskega ...

    Barcelona_zima_2015
    Copyright 2010 Animata d.o.o.ImpresumOglaševanjePogoji uporabe