V Sloveniji se pomena trajnostnega turizma, torej takšnega, ki se kar najbolj prilagaja naravnim danostim in teh ne skuša spodnašati z nasilnimi posegi v okolje in množičnim turizmom, še ne zavedamo dovolj.

(Foto: Photos.com)

Tako kot na vseh področjih življenja, kjer se pojmi, kot so „ekologija", „ekološki", „trajnostni", „zeleni" itd. vse pogosteje uveljavljajo kot magične besede, ki naj bi človeka spet približale „naravnemu" in „neokrnjenemu", se to dogaja tudi v turizmu. Skoraj ni več turistične agencije ali ponudnika turističnih storitev, ki vsaj del svojih potencialov ne bi ponujal oziroma oglaševal kot „ekološke". Pri tem nemalokrat ugotovimo - seveda „na kraju samem" -, da gre za navaden lari-fari, za nameček v imenu „zelenega" še dodatno zasoljen. Da bi se pri izbiri svojih turističnih destinacij laže orientirali, kaj je „zeleno" in kaj ni, velja prebrati razmislek, ki govori o tej temi.

Ekoturizem kot trend

Ekoturizem je trend, ki ga podpirajo ključne svetovne turistične avtoritete. Toda v Sloveniji ta stvar še ni povsem prepoznana in uveljavljena. V naši državi je s promocijo ekološkega turizma leta 1998.začel Inšitut za trajnostni razvoj. Ker je leto 2002 bilo mednarodno leto ekološkega turizma, se je o ekoturizmu tedaj pisalo in govorilo, kot še nikoli poprej. Odtlej se je s pojavom začelo ukvarjati kar nekaj domačih ekoloških in turističnih organizacij, pri čemer so naletele na podporo Slovenske turistične organizacije (STO).  

Ekoturizem - kaj je to?

Evropske okoljske informacijske, raziskovalne in opazovalne institucije ekoturizem definirajo kot "izlete oziroma potovanja v sorazmerno nedotaknjene kraje, kjer se turistom ponuja možnost opazovanja prostoživečih živali, avtohtonega rastlinstva in domačinov". Turistična industrija pri tem gradi na „avanturah", ki jih obljublja svojim klientom - popotnikom oziroma turistom, naveličanim "civilizacije". Pri tem posebej rada reklamira potovanja v okolja, kjer sodobna tehnologija še ni postala prevladujoč način bivanja. Pri tem pa se pojavlja paradoks, da s tem, ko v t. i. „nedotaknjene kraje" oziroma „neokrnjeno naravo" začnejo prihajati turisti, ta svet izgubi svojo naravno „nedolžnost".  

Ekoturizem v Sloveniji

V Sloveniji se pomena trajnostnega turizma, torej takšnega, ki se kar najbolj prilagaja naravnim danostim in teh ne skuša spodnašati z nasilnimi posegi v okolje ter z množičnim turizmom, še ne zavedamo dovolj. Pri tem so morda še najdlje prišle nekatere ekološke kmetije, ki so se poleg pridelave zdrave hrane odločale sprejemati tudi goste oziroma turiste. Seveda tem postrežejo z zdravo, biološko pridelano hrano, vse bolj domiselno pa ponujajo tudi prostočasne dejavnosti - zlasti za otroke in mladostnike -, ki krepijo telo in duha. V tem okviru pojem ekoturizem pomeni usklajenost med turistično in ekološko dejavnostjo kmetij. 

Vloga OZN pri ekoturističnem ozaveščanju

S pojmom ekoturizem se vse bolj ukvarjajo tudi nadnacionalne organizacije, recimo OZN. Združeni narodi si tako prizadevajo, da bi čim več ljudi ozavestili o negativnih posledicah turizma, kakršen še vedno prevladuje v svetu, zlasti ko gre za t. i. množični turizem. Na tej točki opozorimo na okoljsko, a tudi etično in posihološko vse bolj nepsrejemljivo prakso, ko se ljudje iz enega konca sveta z letali zapeljejo na drugi konec, da bi se potem teden dni ali kolikor že nažirali, opijali in morda še promiskuirali v t.i. „all inclusive resortih" - nemalokrat na očeh obubožanega in zatiranega domačega prebivalstva. Tarča kritik pa so vse bolj tudi pogrošno razkošna in od narave povsem odtujena križarjenja z luksuznimi ladjami po svetovnih morjih.  

Vloga lokalnih skupnosti

Po mnenju OZN bi turizem moral upoštevati pravico domačinov, da se mu odrečejo, če je vloga njihove lokalne skupnosti pri njegovem razvoju premajhna. Zato organizacija lokalno prebivalstvo tudi spodbuja k nadzoru in ohranjanju krajevnih dragocenosti, zlasti naravnih. Ekoturizem je tudi ena izmed niš okoljskega programa Združenih narodov, znanega kot United Nations Evrironmental Program (UNEP). Njegova skrb je zlasti osredotočena na ohranitev biološke raznolikosti, ki ji rečemo tudi biodiverziteta. S takšnimi vrednostnimi izhodišči usklajen turizem bi lahko celo pripomogel k uresničevanju osnovnih ciljev Konvencije o biološki raznolikosti, povezanih z ohranitvijo biološke raznolikosti v zdravih ekosistemih, ustvarjanje s tem povezanih prihodkov, poklicev in poslovnih priložnosti v ekoturizmu ter za vse sprejemljivo razdelitev koristi od ekoturizma znotraj lokalnih skupnosti. 

Pomen Quebeške deklaracije

V tem okviru velja omeniti tudi tudi Quebeško deklaracijo, ki podpira prizadevanja za ohranitev naravne in kulturne dediščine in hkrati afirmira pomen tvornega sodelovanja ter vlogo lokalnih skupnosti pri turističnemu načrtovanju. Med drugim deklaracija spodbuja bolj življenjsko interpretacijo naravne in kulturne dediščine obiskovalcem določenega območja. Quebeška deklaracija vpletene dejavnike, od turističnih agencij do konkretnih ponudnikov turističnih storitev, poziva tudi k spoštovanju sprejetih načel in opozarja na pomen varovanja naravne ter kulturne dediščine, pri čemer imajo posebej veliko odgovornost vlade, nevladne organizacije, zasebni sektor in in nenazadnje tudi vsak posameznik - tudi turist.