Še malo in narava bo ozelenela. To velja tudi za očaka slovenskih domačih kostanjev, ki se ne da.

Ob domačiji Gašperja Kiška na Močilnem blizu Radeč v Posavju raste na nadmorski višini 520 m najdebelejši domači kostanj (Castanea sativa) v Sloveniji. Mogočnež se ponaša z izjemnimi dimenzijami: visok je 18 m, obseg debla pa v prsni višini znaša kar 10,71 m. Drevesno krošnjo sestavljajo štirje vrhovi z obsegom 5,67 m, 4,07 m, 3,85 m in 3,71 m. Osrednji vrh, ki nudi zatočišče sovam, je suh, vendar drevo še zmeraj obilno rodi, iz njegovih plodov pridobivajo odlično marmelado. Prostornino drevesa, starega več stoletij, ocenjujejo na 36 kubičnih metrov. Verjetno je to za Najevsko lipo drugo najdebelejše živo drevo na ozemlju Slovenije. Njegova velikost in veličina obiskovalca prevzameta. Drevo je razglašeno za naravno znamenitost.  

Slovenija.info

Tamkajšnja okolica je prijetna in urejena. Kiškovo domačijo najlažje dosežemo iz Radeč, od koder se zapeljemo po dolini Sopote mimo tovarne Radeče papir. Slab kilometer pred gostiščem Jež zavijemo levo, veličastnega očaka dosežemo po dveh kilometrih vožnje (ali pešačenja, ali kolesarjenja...).

In še nekaj o kostanju kot rastlinski vrsti. Pravi kostanj, ki mu rečemo tudi tudi domači kostanj, je drevo iz družine bukvovk, ki uspevajpo na območju med Kavkazom in Sredozemljem. Plodovi, kostanji ali obilnejši maroni, so znaično rjave barve in bogati s škrobom, nahajajo se v bodičastem ovoju. V prehrani jih uporabljamo na mnoge načine. Najbolj prepoznavna v tem okviru sta pečeni in kuhani kostanj, ki zaradi svoje učitnosti ne rabita nobenih dodatkov.