Arheološka zakladnica od bronaste do rimske dobe

Miljski hribi predstavljajo sedem kilometrov dolg in pol toliko širok polotok med Miljskim in Koprskim zalivom, ki sta oba dela veliko večjega Tržaškega zaliva. V skoraj celotni zgodovini - od rimskega preko beneškega do današnjega obdobja - so Miljski polotok delile meje. Zaradi meje med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo so tam po drugi svetovni vojni zamrle gospodarske dejavnosti in razbohotila se je narava, kar se je kazalo predvsem v slikovitem mediteranskem gozdu s prevlado borovcev in grmičevju.  

(Foto: Ekomagazin.si)

Pot graničarjev

Obmejno pot od Škofij do Lazareta, kjer je potekala skoraj nepredušna meja, so dolga leta poznali le graničarji, danes, ko je članstvo v EU ohranilo le še fiktivno mejno črto med Italijo in Slovenijo, pa se lahko po tej poti poda vsakdo, ki ima rad naravo, a tudi kulturno dediščino, ki je tod ne manjka. Nezahtevno pot, ki so ji dali ime Pot graničarjev, lahko prehodimo v 4 urah v eni smeri, pri čemer se ponujajo čudoviti razgledi na vsa območja Tržaškega zaliva, še posebej pa na Koprski in Miljski zaliv.

Morda najbolj markantna točka na vsej Poti graničarjev je prav najvišja točka Miljskega polotoka. Ime vrha, ki se pne 242 metrov nad morjem, je Kaštelir. Izhaja iz italijanske besede castello (krajša verzija: castel), kar pomeni grad. In res boste tam naleteli na še dobro vidne in slikovite ostanke gradišča oziroma vojaške utrdbe, ki ima vsaj tri tisočletja dolgo zgodovino. Ta arheološka najdba je urejena tako, da nudi nemoten ogled, postavljene pa so tudi table z osnovnim opisom dogajanja zgodovinskega oziroma gradbenega dogajanja na tej točki, in to v slovenščini, italijanščini in angleščini.  

Kaštelir skozi tisočletja

Kaštelir se prvič omenja leta 1870 v koprski reviji La Provincia. Prva arheološka izkopavanja na tem najdišču je vodil leta 1889 tržaški raziskovalec K. Moser, ki je že leto prej odkril na vzhodnem delu gradišča nekaj rimskih ostankov. Pripadali so rimskim žganim grobovom. Na tem mestu je izkopal tri sonde, v katerih je našel več fragmentov prazgodovinske lončenine, nekaj kamnitih brusov, ostanke kamnitih ročnih mlinov, koščenega orodja in bronastih predmetov. Iz istega časa je tudi najdba rimske tegule z žigom 'crispini', kar pomeni lahek mediteranski kruh oziroma prigrizek. Zanimivo je tudi odkritje ostankov glinaste peči skupno s številnimi fragmenti železnodobne pločevine. 

Leta 1976 so se pod vodstvom arheologa A. Radmilija začela izkopavanja na italijanski strani, in sicer na severnem robu naselbine. Izkopavanja so potrdila širok razpon poselitve od bronaste dobe do rimske dobe in razkrila zapleten sistem struktur na predelu obrambnega obzidja. Leta 1985 je tržaško Spomeniško nadzorništvo začelo izkopavati na območju gradišča pod vodstvom arheologinje F. Maselli Scotti. Sondirali so severni del naselbine. Med izkopavanji so odkrili mnogo prazgodovinske keramike. Posebno zanimive pa so najdbe iz rimske dobe. Poleg drobnih najdb (republikanski as, bronasta fibula) je zanimiv predvsem fragment kamnitega napisa iz 1. stoletja pred našim štetjem in ostanki kamnite stele, ki je pripadala mitreju. To dokazuje, da je stalo v bližini svetišče, posvečeno bogu Mitri. Ker so to božanstvo častili predvsem vojaki, lahko sklepamo, da je imel Kaštelir tudi v rimski dobi pomembno strateško vlogo.  

Najbližji dostop

Seveda so do Kaštelirja razen Poti graničarjev speljani še drugi dostopi. Najkrajši je od vasi Elerji nad Ankaranom, zato naši ciljni točki rečejo tudi Kaštelir nad Elerji. Iz vasi do Kaštelirja ni več kot dobre pol ure hoje oziroma blagega vzpona.  

Arheološke ostaline s Kaštelirja hrani Spomeniško nadzorstvo v Trstu ter muzej v Miljah, ki je odprt v ponedeljek, sredo in soboto od 10. do 12. ure ter v soboto od 17. do 19. ure.