Reka fascinira s svojo divjo lepoto in dokajšnjo nedotaknjenostjo

Triglavsko dvojno jezero, od koder se napaja slap Savica Foto STO, B. Kladnik

Znan je pregovor, po katerem ima vsak začetek svoj konec. Velja pa tudi obratno: Vsak konec ima tudi svoj začetek. Ko gre za reke, je to njen izvir. 940 kilometrov dolga reka Sava, ki se v Donavo izliva pri Beogradu, premore kar dva začetka. Ta vodotok se namreč začne imenovati Sava pri Radovljici, kjer se združita reki Sava Bohinjka in Sava Dolinka. Prva izvira pri Tamarju, na skrajnem zgornjem koncu Gorenjske, druga, ko se združita potoka Mostnica in Jezernica, ki izvira iz Bohinjskega jezera. Nadmorska višina tam znaša 525 metrov. Začetek Save Bohinjke pa bi lahko umestili celo še nekoliko višje, v najbolj zgornji kot Bohinjske kotline, v ostenje vrha Komarča, ki kraljuje nad sedmerimi Triglavskimi jezeri. Prav iz njihovega povodja se prav tam, pri dnu Komarče, znova in znova rojeva znameniti slap Savica, ki ga je kot nacionalni mit v svoji pesnitvi Krst pri Savici proslavil že pesnik dr. France Prešeren. Iz korita 71 metrov visokega slapa izteka potok Savica, ki se prav kmalu izliva v Bohinjski jezero.

 Sava Bohinjka kmalu pod izvirim Foto STO, A. Fevžer 

 Sava Bohinjka navduši s svojo divjo lepoto in relativno nedotaknjenostjo, ko bolj ali manj zdrvi navzdol, po svoji relativno kratki poti, dokler se ne združi s „sestrico" Sava Dolinko. Bohinjka le po 150 metrih toka, torej tik po svojem „rojstvom", zahuči v kratko sotesko. Nato teče proti vzhodu po ledeniških nasutjih do Nomenja. Tam se obrne proti severu in nadaljuje pot po nekdanji ledeniški soteski med Jelovico in Pokljuko. Pri Bledu, ki leži med obema Savama, se reka ponovno obrne proti vzhodu in se - kot rečeno - pri Radovljici, tik za jezom, združi s Savo Dolinko. 

Za dolino Save Bohinjke je značilno, da so jo v preteklosti - tako, kot Bohinjsko jezero - oblikovali ledeniki. V strugi so večja in manjša prodišča. Od Bohinjske Bele, že blizu Bleda, do sotočja s Savo Dolinko, najdemo več mrtvih rokavov, ki jim rečemo tudi mrtvice. Pod Selom pri Bledu je mrtvica oddaljena od reke celo okroglih sto metrov. V njej in ob njej najdemo bogato rastlinstvo stoječih voda in tovrstnemu habitatu prilagojeno živalstvo.

Pod mostom v Ribčevem Lazu izvira Sava Bohinjka Foto STO,  J. Skok 

Tok Save Bohinjke „nadzoruje" kar nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti. Začetni blagoslov za njeno „uspešno pot" v smeri Črnega morja ji nudi Cerkev Svetega Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu, lokaciji na spodnjem koncu Bohinjskega jezera, kjer reka tudi izvira. Ko Bohinjka v svojem najbolj živahnem delu prodira zkozi globel med Jelovico in Pokljuko, se nad njo na desnem bregu dviguje Ajdovski gradec, 580 visoka vzpetina vzhodno od Bohinjske Bistrice. Prešeren je v Krstu pri Savici postavil na Ajdovski gradec prizorišče zadnjega boja med Črtomirom, branilcem „stare vere" (staroslovensko poganstvo) in Valjhunom, ki je simboliziral nasilni vdor krščanstva in tujstva.

Ne moremo niti brez omembe vasi Brod, kjer se je leta 1838 rodil pisatelj Janez Mencinger. Na njegovi rojstni hiši v ploščo vklesano besedilo Mencingerja počasti kot »buditelja slovenskega naroda in glasnika Bohinja«.  

Seveda pa je Sava Bohinjka primerna še za drugačna doživetja, denimo za spuste z raftom, miniraftom ali kajakom, tam pa so tudi možnosti za adrenalinsko soteskanje. Kristalni čista voda vabi tudi k namakanju, čeprav le za bolj pogumne. Temperatura vode namreč - vsaj v zgornjem toku, kjer je Bohinjka najbolj očarljiva - le v najhujših vročinah seže preko 20 stopinj Celzija.