Zadnje dni že pospešeno razmišljamo o selitvi, četudi še nismo tako daleč, da bi bilo potrebno začeti s pakiranjem. V mislih se resno ukvarjam s tem, kako iz svojega življenja spraviti čim več navlake; tako materialne kot čustvene. Začela bom najverjetneje z materialno, ker se je je precej lažje znebiti. Trenutno živimo v hiši, ki ima dobri 140 m2, in kamorkoli pogledam, je neka 'krama', ki je dejansko sploh ne potrebujem, ne uporabljam, ampak se mi očitno zdi, da je nujno potrebna. Je res nujno, da imamo cel predal darilnih vrečk, kuhinjo polno posode, če uporabljamo le nekaj kosov, omaro polno oblek, od katerih nekateri kosi že leta počivajo na policah, nešteto kosov (nerabljene) posteljnine, celo omaro čevljev, kot da imamo vsak po 6 nog, in še bi lahko naštevala. Je vse to res nujno potrebno za kakovostno in srečno življenje? Vedno bolj dvomim v to. Utapljamo se v 'dobrem', vendar hkrati sami sebi kopljemo luknjo, iz katere bo z leti vedno teže zlesti ven. Zidamo si gradove, ki omogočajo kopičenje še več krame, zadnje evre zapravimo za najmodernejšo notranjo opremo, a se sploh ne zavedamo, da tako sami sebi kopljemo grob. Ljudje nismo narejeni za bivanje med štirimi stenami, zato bi si morali bolj prizadevati, da bi zopet našli skupni jezik z naravo. Zato sem se torej odločila, da vse krame ne mislim seliti. Koliko je bo dejansko odšlo in koliko ostalo sicer še ne vem, ampak vsekakor je zmanjšanje navlake v pravem planu.

Ker je torej naš namen živeti bolj povezano z naravo, bomo imeli na novi lokaciji seveda tudi precej velik vrt. Ker sama do sedaj s tem nisem imela pretiranih izkušenj, sem s svojih knjižnih polic potegnila nekaj knjig na to temo, in že pridno študiram, kaj in kako bo treba z zemljo. Vleče me tudi z zeliščarstvo, zato imam kar precej izobraževanja pred sabo.

Za konec pa bom spregovorila še o zdravju. Res da ni tema, ki bi se neposredno navezovala na začetni del, vendar menim, da moram to izkušnjo deliti. Zopet nas je namreč obiskala vročina. Zala je minuli konec tedna prišla iz vrtca precej utrujena in sitna. Odspala je skoraj tri ure, kar je že samo po sebi znak, da nekaj ni v redu. Zbudila se je z visoko vročino, nerazpoložena. Vse kar je lahko počela je bilo, da je ležala v naročju. Ni niti govorila, ni želela ne jest in ne pit. Odločila sva se, da ji ponudiva Zelenčka, glede na to, da jih ima zelo rada. Skočila sem na vrt po blitvo, dodala jabolki, banano in vodo, in 'zdravilo' je bilo pripravljeno. Z malce prigovarjanja sva jo le pripravila, da je začela piti. Spila je dobre 3 dcl in 10 minut kasneje je pred nama stal drug otrok. Začela je govorit, hotela je hodit, naslednjo uro se je igrala na terasi. Seveda jo je nato zopet vleklo v spanec in nerazpoloženost, tudi vročina se je vrnila, ampak ne v taki meri kot prej. Morda velja torej razmisliti, s čim vse bi lahko otroku pomagali v primeru vročine, preden se odločite za razna zdravila zoper njo. In vsekakor je že čas, da se starši končno začnete zavedati, da je hrana bistvenega pomena za zdravje vaših otrok.  

Teja, Zala, Jernej, Ruj