Ruj in Zala sta potrebovala osvežitev

Sicer je bil minuli teden zelo zanimiv. Po skoraj dveh letih, odkar smo na štajerskem koncu Slovenije, sva v skoraj sosednji vasi odkrila učne poligone za permakulturo. Gre za zelo zanimivo in počno zadevo, če te take stvari seveda zanimajo. V vasici Dole pri Poljčanah so postavili neke vrste eko vas, četudi je ime morda malce zgrešeno glede na to, da tam, razen študentov, nihče zares ne biva. Ampak pustimo malenkosti. Bistvo je, da je ta 'vas' učni poligon za samooskrbo. Tokrat so imeli ravno dneve odprtih vrat in na srečo sva prišla, ko ni bilo gneče, tako da so nama v miru lahko razložili vse podrobnosti.
Hrano pridelujejo po principih permakulture. Naučila sva se ogromno trikov in pridobila veliko idej, kako pravzaprav zasnovati svoj permakulturni vrt, tako da bo naš naslednji vrt prav gotovo tak. Ker v tej 'vasi' - kot rečeno - bivajo predvsem študenti, ki tu opravljajo prakso, je zanje postavljena jurta, kjer lahko prespijo. Ima tudi neke vrste 'prizidek', kjer so kuhinja, tuš in stranišče ... med seboj ločeni, seveda. Imajo lastno vodo, speljano iz zavetja izvirske vode v neposredni bližini. Tuš je narejen tako, da voda neposredno odteka v zbiralnik. Prav tako voda iz kuhinje. Zato seveda ne uporabljajo nobenih nenaravnih mil in čistil. Vso tako zbrano vodo nato uporabljajo za zalivanje vrta. Imajo tudi svojo elektriko, ki jo pridobivajo s pomočjo sonca oziroma sončnih celic in vetrnega generatorja. Stranišče je kompostno, kar pomeni, da se fekalije zbirajo v posebni kaseti, kjer se s pomočjo mikroorganizmov spremenijo v zelo kakovosten kompost. Skratka, nič ne gre v nič.

 Lubenica. Njami.

Nekaj časa sva v minulih dneh namenila tudi ogledom še nekaterih morda zanimivih lokacij. Našla sva še eno, ki si je uvrstila v ožji izbor. Za katerokoli se bova že odločila, bova na njej uporabila vse nabrano znanje iz učnih poligonov.

Sicer pa se zopet ukvarjava s problematiko cepljenja. Zopet se moram usesti pred računalnik in spisati že drug predlog za opustitev cepljenja. Na srečo imamo na voljo društvo SVOOD, ki ima v rokavu marsikateri skrit adut, ali pa vsaj napotek, kako se zadeve lotiti. Moram priznati, da sem sama čisto zgubljena v tem kolesju pravnih zadev. Popolnoma nerazumljivo se mi zdi, da se moram z državnimi organi 'prerekati' za zdravje svojega otroka.  

Sicer pa je to obdobje lubenic in melon. Ni boljše izbire za te vroče dni. Vsak dan zmažemo eno lubenico, melone zaenkrat še niso najboljše. Zala je navdušena nad zeleno žogo, Ruju pa ni pretirano všeč. On se trenutno navdušuje nad breskvami in paradižniki. Vsekakor je poleti najbolje uživati v preprostih obrokih, sestavljenih iz zgolj ene same stvari. Tako ni redkost, da se do sitega najemo zgolj lubenice, breskev, jabolk ali česa drugega. Sedaj, ko je vrt že bolj založen, zjutraj v Zelenčke dodajamo tudi zelenje rdeče pese in korenja. Novi okusi, nove dimenzije zdravja!

Teja, Zala, Jernej, Ruj