DEET (dietiltoluamid) je nevrotoksičen

Raziskave kažejo, da aktivna kemikalija v mnogih izdelkih za odganjanje mrčesa DEET deluje na podoben način kot smrtonosni živčni plini in nevarni pesticidi - napada namreč živčni sistem tako živali kot ljudi. 

(Foto: Photos.com)

»Te ugotovitve izpodbijajo varnost kemikalije DEET, še posebej v kombinaciji z drugimi substancami,« trdi raziskovalec Vincet Corbel z Institut de Rescherche pour le Developpement.

Kemikalija DEET (dietiltoluamid) se že od leta 1957 nahaja v praktično vsakem komercialnem sredstvu za odganjanje komarjev. Sprva so to substanco razvili zgolj deset let pred tem za namene ameriške vojske, saj jih je džungelsko vojskovanje v drugi svetovni vojni izučilo, da so komarji izjemno moteči in celo nevarni. 

Popularnost te kemikalije lahko pripišemo njeni učinkovitosti, saj odganja skoraj vsako vrsto insektov in to veliko dlje kot katerikoli naravni izvleček. Poleg tega je še posebej primeren za komercialne proizvode, saj ga lahko vdelajo v tekočine, losjone in celo razpršila. Mnogo organizacij priporoča, da potrošniki uporabljajo razpršila s to substanco zmerno in da z njimi prekrijejo zgolj minimalno površino izpostavljenega telesa. Pa še to, če se nahajajo na malaričnih področjih. Kjer malarije ni, je uporaba losjonov z DEET popolnoma nepotrebna. Zanimivo je tudi dejstvo, da mnogo držav dovoljuje zgolj 30-50-odstotno koncentracijo DEET-a v proizvodih, medtem ko Združene države Amerike dopuščajo kar 100-odstotno. 

Kljub dolgoletni uporabi in raziskavam še vedno ne vemo točno, kako DEET odganja komarje. Raziskovalci so dolgo verjeli, da preprosto vpliva na obnašanje komarjev oziroma slabša njihov čut za vonj, ne da bi jim resno škodovalo. Vendar pa študija, objavljena v dnevniku BioMed Central Biology, predstavlja dokaze, da je DEET nevrotoksičen, tj. da deluje neposredno na živčni sistem teh insektov. 

»Ugotovili smo, da DEET ni zgolj substanca, ki vpliva na vedenje, temveč onemogoča delovanje nekaterih ključnih encimov osrednjega živčnega sistema (npr. acetilholinesteraze) tako pri insektih kot tudi sesalcih,« zaključujejo raziskovalci. 

Z eksperimenti na podganah in ščurkih so raziskovalci ugotovili, da DEET onemogoča delovanje acetilholinesteraze. Gre za isti mehanizem, ki povzroča toksičnost organofosfatnih pesticidov in kemičnih orožji, kot je sarin in živčni plin VX. 

Organofosfatni pesticidi so ena najbolj odmevnih substanc na svetu, saj povzročajo največ zastrupitev s pesticidi, odgovorni pa so celo za nekaj samomorov na agrikulturnih območjih. Podobno kot živčni plini, te kemikalije nepovratno onemogočijo acetilholinesterazo, kar pri nizkih odmerkih povzroča prekomerno slinjenje in solzenje, pri večjih pa mišične krče ali celo smrt. Študije celo dokazujejo, da so ti pesticidi nevarni zdravju tudi pri dolgoročni izpostavljenosti zgolj nizkim koncentracijam. 

Glede DEET-a pa raziskovalci ugotavljajo, da če ga uporabimo v kombinaciji z organofosfati, njegovi učinki postanejo še hujši. »DEET je sicer dobra kemikalija, ko govorimo o zaščiti pred insekti. Vendar dolgoročna izpostavljenost povzroča nevrološke poškodbe, ki so še večje, kadar smo izpostavljeni tej kemikaliji v kombinaciji z drugimi,« pravi Bahie Abou-Donia z medicinskega centra univerze Duke. 

Raziskovalci študije predlagajo, da se nosečnice in otroci pod šestimi leti starosti izogibajo proizvodom, ki vsebujejo DEET. Abou-Donia je celo predlagal, da bi takšni izdelkih morali nositi opozorilno nalepko. 

(Vir: NaturalNews)