Photos.com

Mnogi izmed nas bi morda morali biti pozorni na lasten ritual pitja kave in ugotoviti, ali bi ga pri sebi morali omejiti ali v celoti odpraviti.

Čeprav se kofein nahaja tudi v drugih živilih in pijačah, npr. čokoladi in čaju, večina ljudi največ te snovi pridobi ravno iz kave. 

Najprej se zato velja vprašati, ali zmoremo brez nje. Če ne, potem ste od nje vsaj malo odvisni. Nič hudega, saj obstaja način, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju in vam bo pomagal omejiti njegovo porabo. 

Kako kava vpliva na naše razpoloženje in nas požene v nov dan

Kofein je naravni kemijski stimulans, ki ga s strokovnim izrazom imenujemo trimetilksantin. Posameznike lahko zasvoji, hkrati pa prav toliko kot k energiji lahko pripomore k izčrpavanju - to bi lahko potrdila tudi Bach in Beethoven, težka pivca kave. Kofein zasede možganske receptorje adenozina in tako stimulira možgane, da proizvajajo živčni prenašalec dopamin. Adenozin je tisto, kar povzroča občutek zaspanosti, vendar pa njegovi receptorji ne razlikujejo med adenozinom in kofeinom.

Dopamin dvigne naše razpoloženje in povzroči prijeten občutek ter zavira depresijo, kar je povsem možno tudi eden izmed razlogov, zakaj toliko kave spijejo na področjih, ki nimajo veliko sonca, npr. v Skandinaviji. Prav tako dopamin pomaga pri motivaciji in spodbujanju zavesti, da je za posameznika nujno gibanje telesa. 

Nekateri znanstveniki so celo izpostavili, da imajo pivci kave manj težav z depresijo in Alzheimerjevo boleznijo kot tisti, ki kave ne uživajo. Medtem ko dopamin povzroči prijeten občutek, pa kofein prav tako poveča možgansko ter nevronsko aktivnost.  

To opozori hipofizo, da sprosti hormone, ki nadledvični žlezi dajejo signal za sproščanje adrenalina. To je tisto, kar vas naredi bolj pozorne.

Adrenaliske injekcije so bile včasih zdravilo za premagovanje težav z dihanjem ali določenih srčnih problemov. Kofein lahko pomaga pri napadu astme saj dvigne posameznikovo razpoloženje, zviša srčni utrip in razširi bronhialne prehode. 

Škodljive posledice kave in kako se odvaditi njenega uživanja

Kakorkoli, kljub pozitivnim učinkom adrenalina ne moremo spregledati, da se hkrati počasi gradi tudi kortizol. Če se ta ciklus ponavlja dovolj pogosto, se ustvari dovolj kortizola, ki povzroči enake učinke kot kronični stres: utrujenost, anksioznost, živčnost, razdražljivost in manjša imuniteta. Recept za katastrofo je stresna služba in uživanje velikih količin kave, ki naj bi pomagala. Adrenalin seveda lahko zasvoji - samo vprašajte kakšnega kockarja ali športnega obsedenca.

Izgleda torej, da je reakcija, ki jo povzroči dopamin, tako prijetna, da se je kofeinu težko odpovedati ter odpraviti stres, ki ga povzroči dolgotrajno uživanje kave, kar vodi tudi do negativnih učinkov na zdravje. Včasih lahko pitje kave pozroči glutensko netoleranco ali celiakijo. 

Kofein je križna reaktivna substanca, kar pomeni, da lahko povzroči glutensko netoleranco, četudi ne vsebuje pšenice. Ironično je, da skodelico kave običajno spremlja tudi kak grižljaj obroka, ki vsebuje pšenico. 

Veliko strokovnjakov meni, da je kofein zdravilo za tiste, ki jim primanjkuje dopamina, ter da je tisti, ki povzroča zasvojenost s kavo. Vendar pa se lahko z izogibanjem kofeinu znebite različnih simptomov, kot so npr. glavoboli, razdražljivost, blaga depresija ipd. 

Donna Gates, prehranska svetovalka in avtorica knjige The body ecology diet, priporoča naravni vir neesencialne aminokisline v obliki prehranskega dodatka L-tirozina, ki naj bi pomagal odvisnikom od kofeina. Gre za naravnega predhodnika možganskega dopamina, ki podobno kot kofein pomaga zvišati stopnjo posameznikove pozornosti.

Vir: NaturalNews