Priznam, da je zame pitna voda nekaj samoumevnega. Ta pač priteče iz pipe, nato pa ne rabiš niti malo premisliti, predno jo bodisi spiješ, se umivaš z njo, bodisi jo uporabiš za kuhanje. A ko sem se nekaj časa nazaj odpravil na nekoliko daljši dopust, kjer ni bilo pitne vode, oziroma ta ni bila tako preprosto dostopna, kot je pri nas doma, sem začel dojemati, da tega res ne smemo jemati kot samoumevno, temveč smo lahko še kako veseli in hvaležni, da živimo v takšnem okolju, kjer ne rabiš razmišljati, predno si iz pipe naliješ kozarec vode.
Na tistem dopustu sem moral skoraj vsak dan nakupovati kakšne plastenke vode, jih nositi domov in nato skrbeti še za odpadlo embalažo, katera se je seveda tudi precej nabrala. Na začetku se mi to ni zdelo nič posebnega, a kmalu sem ugotovil, kako velik strošek in breme je lahko to, sploh ti pa naredi dodatno delo, saj se moraš vsak dan voziti v trgovino. Doma zato raje uporabljam vodo iz pipe, skrbim za varčno porabo in po potrebi uporabim filter, da ohranjam dobro kakovost.
Ko sem se tedaj vrnil s tistega dopusta, sem že ob prvem kozarcu vode iz pipe začutil neverjetno olajšanje. Čista, sveža, brez okusa po kemikalijah. To je nekaj, kar imamo v Sloveniji za samoumevno, a marsikje po svetu ni tako, zaradi česar je pitna voda pravi prestiž. Zato od takrat naprej na pitno vodo gledam z veliko večjim spoštovanjem.
Kasneje sem se začel tudi zanimati za kakovost vode. Prebral sem si, da ima lahko pitna voda različne lastnosti, odvisne od izvora. Nekje je voda mehka, drugje trda, vsebuje več mineralov ali pa manj. Vse to vpliva ne samo na zdravje, ampak tudi na gospodinjske naprave in celo okus hrane.
Danes dajem zato veliko več poudarka na vodo in kar je najpomembneje, gledam na to z veliko več spoštovanja. Sploh si namreč ne predstavljam, da bi živel nekje, kjer bi bila pitna voda tako težko dosegljiva.