Starši so že v prvem razredu poskrbeli zato, da sem začel trenirati košarko. Nikoli me v nič niso silili. Če ne bi užival na treningih, bi jim to povedal in ne bi več treniral. Tako pa je preteklo natanko 7 let in še vedno treniram košarko. Treningi so postali naporni, še posebej se moram organizirati, ker treniram večkrat na teden. Košarka mi pomeni vse, resnično uživam v njej in da mi občutek, da sem v nečem dober, kar pa vpliva na mojo samozavest.
Ko sem bil majhen, sem bil sramežljiv in tako mi je košarka dala to potrebno samozvest. Ne bom rekel, trdno sem moral delati, da sem danes samozavestni fant, zasluga pa je v košarki. Treningi večkrat na teden so mi dali to moč, energijo, sproščenost, da se v svoji koži počutim dobro.
Vedno sem si želel biti športnik in to mi je uspelo. Verjamem, da mi bo uspelo tudi naprej v življenju, ker si želim obiskovati športno fakulteto. To so moje želje. Košarka pa bo vedno ostala na prvem mestu, to vem že sedaj, ker se pri igranju je le te počutim noro dobro.
Zakaj ravno košarka, ne bi vedel povedati, vem pa to, da sem že od nekdaj znal z žogo. Kot majhen otrok sem za rojstni dan vedno dobil košarkaško žogo in še danes ima čisto vse. Moji starši včasih norijo, ko ne vedo, kam naj dajo vse te žoge in so skoraj vse na podstrešju.
Treniram vsak dan in hodim na igrišče, kjer se dobimo tudi z prijatelji. Tako odigramo nekaj iger in doma se počutim čisto drugače, kot pa bi doma sedel pred računalnikom. To sem spoznal kar hitro in tako drugim dokazal, da igrice niso vse. Meni je košarka vse in še naprej se bom trudil, da bom dober košarkaš. Šport je zdravje in tega se še kako zavedam.