Danes sem imela naporni dan in komaj sem čakala, da pridem domov in se uležem v svoj kavč in pogledam dober film. Na kar me je doma čakal mož in mi rekel, da greva na večerjo. Nisem mogla verjeti, da sem pozabila na najino obletnico. Nisem vedela kaj naj tisti moment rečem. Mož je razumel mojo dilemo in se je samo nasmejal. Bilo mu je v bistvu všeč, da sem pozabila, ker jaz nikoli nič ne pozabim. Tokrat pa je zmagal on. Restavracija v katero sva šla je bila v drugem kraju. Vozila sva se kar nekaj časa.
Vedela sem samo to, da je restavracija v katero greva znana po dobri in domači hrani. V avtu sem bila tiho, ker še vseeno nisem mogla preko tega, da sem na obletnico pozabila. Bila sem tudi utrujena in najraje bi tisti trenutek v avtu zaspala. Nikakor nisem mogla priti k sebi, da bi bila polna energije. Ni bilo prav, kajti moj mož mi je pripravil presenečenje, jaz pa sem utrujena.
Kočno se je pokazala restavracija in vesela sem bila, da sva prišla. V restavraciji je bila že pripravljena miza in natakar je točno vedel, da praznujeva obletnico. Takoj sem naročila nekaj močnega za popiti, da bi le prišla k sebi. Lahko rečem, da mi je pomagalo. Tako sem s svojim možem preživela prekrasni večer.
Moram povedati, da je restavracija bila res lepa, prijaznost natakarjev me je presenetila. Tako sva z možem obujala spomine, kaj vse sva že doživela in kaj vse sva že ustvarila. Kar hitro sva spoznala, da nama gre prav dobro. Na koncu pa nama je restavracija častila sladico, ki je bila res dobra. Delajo jo po starem receptu, ki ga ne povedo nikomur. Tako se je večer vseeno zaključil dobro, mož je bil presrečen, ko je videl, da sem jaz srečna in da mi je restavracija bila všeč.